Več podpore in finančne pomoči Kraškemu pustu, pa tudi poimenovanje Opčin v vas Kraškega pusta. To je poanta glasovalne pobude, ki so jo v ponedeljek obravnavali in soglasno sprejeli čisto vsi svetniki vzhodnokraškega rajonskega sveta. Sestavila jo je predsednica Nives Cossutta v podporo Kraškemu pustu, ki je letos obeležil 55. izvedbo in predstavlja eno izmed najbolj pristnih in priljubljenih tradicij našega prostora, ki združuje večino kraških vasi. »Glasovalno pobudo so prejšnji teden podprli tudi v zahodnokraškem rajonskem svetu, tako da ju bomo danes poslali dalje tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in pristojnemu odborniku Giorgiu Rossiju.«
V glasovalni pobudi so podpisniki poudarili dejstvo, da so pri izdelavi vozov in mask vse bolj aktivni zlasti mladi, ki se navdušeno več mesecev posvečajo zahtevnemu delu. Prav gotovo je to dogodek, ki združuje slovenske in italijanske prebivalce Krasa, sobotni pustni sprevod pa se uveljavlja tudi kot turistično zelo vabljiva vizitka mesta, kar ni zanemarljivo z ekonomskega vidika.
»Glede na to, da sloni organizacija pusta na prostovoljnem delu, da je slednja iz leta v leto bolj zahtevna in kompleksna ter hkrati terja vse večje naložbe, zlasti kar zadeva zagotavljanje varnosti na dogodku, sprašujemo župana in pristojne odbornike, naj z organizacijskim Odborom Kraškega pusta preučijo vse možne oblike dodatne promocije pobude tudi z dodelitvijo primerne finančne podpore,« so zapisali v glasovalni pobudi. Niso pozabili na željo številnih, da bi Občina Trst ob vhodih v vas namestila dvojezične table z napisom Opčine, vas Kraškega pusta s pustnim logotipom.
»Spodbudna novica!«
Soglasno sprejetje glasovalne pobude je razveselilo tudi predsednika Odbora Kraškega pusta Igorja Malalana, ki je predsednici Nives Cossutta večkrat položil na srce težave pri organizaciji Kraškega pusta, potožil nad preskopimi prispevki zanj, ki velja za enega med najlepšimi in najzabavnejšimi v deželi, naposled pa namignil željo mnogih po »pustnem« poimenovanju Opčin.
Če se zaustavimo pri dotacijah Kraškega pusta, naj zabeležimo, da prejme odbor od Dežele FJK 23.500 evrov. Od Zadružne kraške banke so letos dobili tri tisoč evrov, iz Slovenije pa kaže, da bo prispevek za 300 evrov nižji, in sicer 2700 evrov. Nekaj malega je tudi sponzorjev. »Od tega porabimo kakih 45 odstotkov samo za prireditev in za ostalo ostane torej bore malo. Ko bi Dežela FJK, na katero se je deželni svetnik Marko Pisani obrnil s prošnjo po višji podpori, dala 5 do 6 tisoč evrov več, bi s tem lahko zadihali,« je ugotavljal Malalan.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.