Z aritmetiko »prisilnega jopiča« Slovenec lahko izmakne mesto Slovencu

O tem, da v deželni svet ne gre slovenski kandidat, ki prejme največ glasov, bi morala slovenska manjšina razmisliti. Tržaški občinski svetnik iz vrst Demokratske stranke Stefano Ukmar je prepričan, da bi bilo treba volilne izide obravnavati na daljši rok in se prilagoditi novim razmeram.

Ni skrivnost, da je Ukmar kritičen do sistema, po katerem deželni svetnik lahko postane nekdo, ki ni prejel največ osebnih glasov med Slovenci. Na sporazum med Demokratsko stranko (DS) in Slovensko skupnostjo (SSk), ki je bil prvič sklenjen po sprejetju volilnega zakona leta 2008, in po katerem ima slovenska stranka pravico do svojega kandidata v deželnem svetu, če sama prestopi enoodstotni prag na deželni ravni, Ukmar gleda kot na neke vrste aritmetiko »prisilnega jopiča«, po kateri Slovenec lahko izmakne mesto Slovencu.

Ukmar kritiko volilnega mehanizma gradi na dejstvih in trendu zadnjih let. Za razliko od števila osebnih preferenc za slovenske kandidate na listi DS, ki zadnjih 15 let narašča, tega ni mogoče reči za SSk, ki je v tem času izgubila okoli tri tisoč glasov. Po Ukmarjevih ugotovitvah to pomeni, da ne drži ukoreninjeno prepričanje ljudi, da je Slovenska skupnost zbirna stranka Slovencev v Italiji. Kot je še dejal občinski svetnik, statistični podatki govorijo tudi v prid tezi, da Slovenci postajajo vedno bolj multikulturni in multietnični, zaradi česar osipa glasov v Slovenski skupnosti ni mogoče pripisati samo demografskemu padcu in nizki volilni udeležbi, ampak tudi dejstvu, da se Slovenci odločajo drugače in da je model zbirne stranke v krizi.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.