Vrhovno sodišče potrdilo, da Svobodno tržaško ozemlje ne obstaja

Po prvostopenjskem in višjem sodišču je nazadnje tudi vrhovno sodišče v Rimu zavrnilo zahtevo skupine skoraj 500 tržaških posameznikov, društev in podjetij, ki so trdili, da niso primorani plačevati davkov italijanski državi, ker Trst ni na njenem ozemlju – že od časov pariške mirovne pogodbe leta 1947 naj bi bil namreč del neodvisnega Svobodnega tržaškega ozemlja.

Leta 2017 so se proti plačevanju davkov pritožili organizacija International Provisional Representative of the Free Territory of Trieste z zastopnikom Paolom G. Parovelom, gibanje Svobodni Trst (Roberto Giurastante) in 495 posameznikov, društev ter podjetij. Njihovo zahtevo s stališčem, da je Trst kot del STO izvzet iz davčnega sistema Republike Italije, sta v mestu v zalivu zavrnila prvostopenjsko (leta 2018) in višje sodišče (2020), zdaj pa še vrhovno sodišče v Rimu, kjer so združeni civilnopravni oddelki sprejeli odločitev 8. februarja letos, objavljena pa je bila v teh dneh.

Vrhovni sodniki v sodbi poudarjajo, da italijanski državi ni mogoče odrekati suverenosti nad tržaškim ozemljem, pri čemer omenjajo med drugim ustavni zakon iz leta 1963, ki je ustanovil deželo Furlanijo - Julijsko krajino in določil njeno ozemlje, vključno s Trstom. Poleg tega se strinjajo z utemeljitvijo znane sodbe deželnega upravnega sodišča FJK iz leta 2013, ki je poudarilo, da »s pravnega vidika t. i. Svobodno tržaško ozemlje ni nikoli obstajalo in ne obstaja«, saj ga je pariška mirovna pogodba abstraktno predvidevala, a ni bilo nikoli ustanovljeno (nikoli ni bil imenovan guverner, kar je bil predpogoj za ustanovitev STO), omenjena možnost pa je bila »jasno in zakonito preklicana z drugimi mednarodnimi sporazumi, in sicer z londonskim memorandumom leta 1954, s helsinškim sporazumom leta 1975 in z osimskim sporazumom leta 1975 z določili, ki so jih potrdili številni drugi mednarodni dogovori«.

Petstoterica pritožnikov bo morala poravnati sodne stroške ter dolgove do posameznih državnih institucij.