Večplasten pogled na fašistično zatiranje in odporništvo

Obmejni prostor je prežet z zgodovino, debela plast stereotipov pa onemogoča trezen in večplasten pogled na zapleteno dogajanje. Tako sta prepričana dolgoletna profesorja Franco Cecotti in Donatella Gerin, ki sta z učbenikom o drugi svetovni vojni in odporništvu na meji med Italijo in Jugoslavijo hotela šolski mladini predstaviti čim bolj večplastno in jasno sliko o tedanjem dogajanju.

Delo, ki ga je založilo tržaško pokrajinsko združenje partizanov VZPI-ANPI, so v sodelovanju z združenjem nekdanjih deportirancev ANED v četrtek predstavili v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan. Po uvodnih pozdravih predsednika tržaškega VZPI-ANPI Fabia Vallona, deželnega svetnika Furia Honsella (Open Levica) in podpredsednika deželnega sveta Francesca Russa (DS) je glavne vsebine orisal zgodovinar Luciano Patat.

Italijansko delo z naslovom Guerra di aggressione e lotta di liberazione al confine tra Italia e Jugoslavia (1939-45) predstavlja nadaljevanje učbenika o fašizmu, ki ga je napisala ista avtorska dvojica. V njem lahko odkrijemo, zakaj in kako se je tukajšnje polpreteklo dogajanje razlikovalo od ostalih predelov Italije. Gre za edinstvene dogodke, ki bi jih morali vključiti v vsa šolska besedila o zgodovini, je prepričan Patat.

Tukaj se je denimo pozimi 1941-42 začel oborožen osvobodilni boj. Oblikovali so ga Slovenci in Hrvati, ki jih je skušal fašizem prisilno poitalijančiti, je navedel. Marca 1943 je tu nastala tudi prva italijanska partizanska enota Garibaldi. Sestavljali so jo komunistični aktivisti, ki so na lastni koži izkusili zapor ali konfinacijo, vojaki, ki so dezertirali, pa tudi več delavcev tržiške ladjedelnice. Pravi unikum je za Patata tudi partizanska bitka za Gorico: le nekaj dni po kapitulaciji fašistične Italije, je več sto mož in žensk zasnovalo razvejano in množično partizansko vstajo, kot so jih drugod po Italiji doživeli šele poleti 1944, je opisal.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.