Več kot polovica usodnih aritmij povezana s slabimi življenjskimi navadami

Na raziskovalnem delu sloni prihodnost uporabne znanosti, še zlasti v medicini. Zato je pomembno, da se vanjo vlaga čimveč finančnih sredstev, uvede učinkovite politike in spodbuja sodelovanje med institucijami. Primer dobre prakse je Deželni register Furlanije - Julijske krajine nenadnih srčnih smrti pri mlajših ljudeh, ki je nastal pred tremi leti z uvajanjem deželnega zakona 26/2020.

Sodelovanje med tržaško univerzo, kardiološkimi centri iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona, zdravstvenim podjetjem ASUGI, državnim tožilstvom, doktorskimi študenti in priznanimi kardiologi je privedlo do prvih rezultatov. Stroka je namreč v treh letih poskusila spremeniti tragično nenadno smrt v priložnost oziroma »orodje« za pridobitev novega znanja. Družine pokojnih so zdravniki povabili na preventivne kardiološke preglede, da bi pravočasno ugotovili genetsko obolenje srca, istočasno pa so z obdukcijo raziskali vzroke nenadnih smrti. Prve rezultate raziskave, ki se sicer nadaljuje, so predstavili včeraj v didaktičnem centru katinarske bolnišnice.

Raziskovalci so od leta 2020 do danes obravnavali 92 primerov nenadne srčne smrti.

»Izkazalo se je, da je bila več kot polovica aritmij povezanih s slabimi življenjskimi navadami in s tem povezanimi boleznimi srca in ožilja,» je na posvetu pojasnil Gianfranco Sinagra, vodja oddelka za srčne bolezni katinarske bolnišnice. Pridobljeno znanje je posledica posmrtnih raziskav in obdukcij, »brez katerih bi bile študije neizvedljive,» je povedal predstojnik inštituta za sodno medicino na tržaški univerzi in vodja projekta Stefano D’Errico. »Cilj je preventiva. V družinah, kjer se je pripetila nenadna srčna smrt, želimo preprečiti, da se tragedija ponovi.«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevnik.