V tržaškem zaporu koronavirusa ni

V koronejskem zaporu se trenutno nahaja skoraj 180 oseb, nihče od zapornikov pa ni okužen z novim koronavirusom. V izrednih okoliščinah, ko je treba omejevati socialne stike, zaporniki niso upravičeni do obiskov, prekinjeni pa so tudi izobraževalni tečaji. Po večtedenski prekinitvi je v ponedeljek steklo srednješolsko izobraževanje na daljavo.

To izhaja iz poročila, ki ga je pred tržaškimi občinskimi svetniki prek videokonference včeraj predstavila občinska varuhinja pravic zapornikov in odvetnica Elisabetta Burla. Po njenih besedah se tudi tržaški zapor sooča s prostorsko stisko, saj je v zaporu nameščenih 40 oseb več, kot so uradne zmogljivosti zavoda. Ženski oddelek šteje 25 zapornic, ki pa v tržaškem zaporu nimajo možnosti sobivanja z otroki. Med zaporniki je 80 odstotkov tujcev, med katerimi prevladujejo Albanci, Srbi, Hrvati, Iračani in Pakistanci. Varnostne razmere v zaporu so bile lani po presoji varuhinje stabilne, saj kljub omejenemu številu kadra ni prihajalo do resnejših incidentov.

Med negativnimi vidiki koronejskega zapora je varuhinja izpostavila slabe bivanjske razmere, ki so povezane s kronično prisotnostjo posteljnih stenic, ki jih ni mogoče iztrebiti. Kot je poudarila, bi te zajedavce lahko dokončno zatrli samo z insekticidi, ki pa niso primerni za uporabo ob prisotnosti stanovalcev. Kadrovska podhranjenost je drug pereč problem tržaškega zapora. Po besedah varuhinje je v zaporu premalo tako paznikov kot vzgojnega osebja. Problem pa predstavljajo tudi odvisniki od drog in osebe z duševnimi motnjami. Tako enih kot drugih je v koronejskem zaporu veliko.

Elisabetta Burla je spregovorila tudi o tem, kako je treba zapornike čim bolje pripraviti na življenje zunaj zapora. Tudi lani so v koronejskem zaporu izvajali projekte razvoja delovnih kompetenc, ki bi jih zaporniki lahko uporabili po vrnitvi na prostost. Dotaknila se je tudi alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, ki niso, tako varuhinja, prav nič podobne dopustu. Na nekatere kritike mestnih svetnikov, da so v nekaterih italijanskih krajih zaradi pandemije novega koronavirusa iz zaporov izpustili več šefov italijanske mafije, pa je odgovorila, da gre za zapornike, ki so bili v slabem zdravstvenem stanju in bi čez nekaj mesecev končali služenje kazni.

Zaporniki so bili tema tudi dveh svetniških pobud, okoli katerih so se kresala mnenja, čeprav je v bistvu šlo za podoben predlog. Sabrina Morena (Open FVG) je zaradi prenatrpanosti zaporov in tveganja za okužbo s koronavirusom zahtevala večjo zaščito tako zapornikov kot paznikov. Radames Razza (Severna liga) pa je zahteval večjo zaščito paznikov. Po diskusiji, v kateri so na plan prišli različni vidiki istega problema, je podžupan Paolo Polidori obe svetniški pobudi sprejel in osvojil.