V rodnem Šempolaju bodo Rebuli odkrili spominsko tablo

Nadaljuje se niz dogodkov ob stoletnici rojstva Alojza Rebule V Rebulovem vetru, ki ga prireja Slovenska prosveta v sodelovanju z drugimi institucijami ter društvi. Vrhunec praznovanj bo v nedeljo, 21. julija, v Šempolaju, ko bodo na rojstni hiši slovenskega pisatelja odkrili spominsko tablo.

Dogodek, ki ga prosveta prireja v sodelovanju z društvom Vigred in drugimi društvi, s pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine in Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu ter s podporo Sveta slovenskih organizacij, bo večplasten, je včeraj na predstavitvi v Ulici Donizetti povedala režiserka Maja Lapornik, ki si je s scenaristom Andrejem Pisanijem in vodjo tehnične oblike Samuelom Simonovičem zamislila štiri trenutke na različnih lokacijah pod skupnim naslovom Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno. Izbrali so citat iz Homerove Odiseje v spomin na profesorja grške in latinske literature, da bi ga simbolično še enkrat pripeljali v rodno vas.

Nastopil bo Borut Pahor

Prireditev se bo začela s posebno sveto mašo. Po njej bodo Rebulovi potomci z drugimi nastopajočimi »odvijali simbolično Ariadnino nit do pisateljeve rojstne hiše,« je dogodek opisala Lapornik, »kjer bomo odkrili spominsko tablo. Nato bomo pred šolo prisluhnili slavnostnemu govorniku.« Organizatorji so v Šempolaj povabili Boruta Pahorja, bivšega slovenskega predsednika republike. Na vseh lokacijah bodo sodelovali nekdanji Rebulovi učenci, na primer Bogdan Kralj, Črtomir Šiškovič, Vilma Purič, Marij Čuk in Tatjana Rojc, senatorka, ki bo tokrat nastopila v vlogi literarne izvedenke in avtorice niza radijskih oddaj o Alojzu Rebuli. Prireditev bodo sklenili v šempolajski Štalci z večerom ljudskih pesmi. »Večplastna proslava,« je zaključila Lapornik, »izraža Rebulov življenjski, umetniški in ideološki kredo.«

Niza še ne bo konec

Ob včerajšnji predstavitvi je predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič spomnil, da je niz V Rebulovem vetru ponudil več priložnosti za spoznavanje umetnika in človeka, ki »je zaznamoval povojno slovenstvo«. Z Društvom slovenskih izobražencev so na februarski Prešernovi proslavi od krili doprsni kip v knjižnici Dušana Černeta. Slovenski kulturni klub je priredil literarni natečaj na osnovi citatov iz Rebulovih del. Knjižnica Dušana Černeta je pripravila razstavo italijanskih prevodov Rebulovih literarnih del. Slavistično društvo je priredilo literarne delavnice, namenjene dijakom slovenskih višjih srednjih šol. DSI je nato predstavil novo izdajo Senčnega plesa, ki je izšla pri Beletrini s spremno besedo Primoža Sturmana. Začrtanemu nizu so se pridružili še drugi dogodki, recitali v openskem Finžgarjevem domu in zvočno gledališče Radijskega odra na Repentabru.

Z julijsko proslavo se niz ne zaključuje. Med 30. avgustom in 1. septembrom se bo namreč Draga 2024 vsebinsko navdihovala po umetniškem in duhovnem izročilu Alojza Rebule.

»Taka osebnost, kot je bil profesor Rebula, s čutom laične in verske odgovornosti, je v zgled za našo narodno skupnost. Prinesel nam je veliko in želimo si, da bi tudi mlade generacije nadaljevale z njegovim poslanstvom,« je na predstavitvi povedal predsednik SSO Walter Bandelj.