V mestu kave snujejo še muzej, ki bi pričal o njej

Brez nje bi bila jutra bolj zaspana in manj lepa, ne bi imeli izgovora za številna srečanja in zmenke, sploh pa bi bile kavarne če ne že prazne, veliko manj živahne. V Trstu se kava spaja še z več kot tristo let dolgo zgodovino, mesto pa se lahko ponaša tudi s celotnim proizvodnim ciklusom, od izbora zelenih zrn do praženja in končnega proizvoda. V društvu (Associazione) Museo del Caffè zato sanjajo nastanek muzeja, ki bi pričal o razvoju in pomenu trgovanja, praženja in uživanja kave v mestu.

Med različnimi društvi in ustanovami, ki se posvečajo kavi in njeni promociji, je morda manj poznano. Že kratica aMDC, ki jo vestno zapisujejo na vseh zapisih, priča o pomenu, ki ga polagajo na dolgo tržaško s črnim zlatom prepojeno zgodbo. Črke so seveda začetnice imena, so pa obenem tudi rimske številke. Namigujejo na 17. stoletje, pravzaprav na konec slednjega, ko se je kava prvič izkrcala v Trst. Svoj razcvet je nato doživela po letu 1719, ko je cesar Karel VI. Trst razglasil za svobodno luko in je tržaško pristanišče kmalu doseglo največji promet s kavo na svetu. Društvo, ki danes šteje približno 60 članov, je nastalo leta 2017, aprila letos pa so izvolili nov odbor. Na njegovem čelu je predsednik Gianni Pistrini, za tajnico so izbrali Barbaro Zlobec, sicer profesorico na slovenski višji srednji šoli v Trstu. O društveni ekipi je dejala, da gre za pisan sestav z različnimi zanimanji in delovnimi izkušnjami, stremijo pa k povezovanju različnih kultur pod skupnim imenovalcem opojnega napitka. Sama se sicer ne uvršča med najbolj strastne in navdušene uživalce kave, kot jih je v Trstu na pretek, v društvene vrste jo je vodilo prijateljstvo do predsednika Pistrinija, poslanstvo društva pa je vzela za svoje.

Samo delovanje je tesno spojeno s sanjami o muzeju, ki bi znal povedno pripovedovati o različnih s kavo povezanimi poglavji.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.