V komunikaciji ne bi smela prevladati čustva

»Zdi se mi tako.« »Je tako.« Kakšna je razlika med tema dvema stavkoma? Razlika je v moči, intenziteti. Moč jezika je bila tema četrtkovega predavanja doktorice Vesne Mikolič z naslovom Moč slovenskega jezika od Cankarja in Pahorja do družbenih omrežij.

Predavateljica je zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za jezikoslovne študije. Poleg tega poučuje na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Pred kratkim je izšla njena knjiga Izrazi moči slovenskega jezika, na kateri je slonelo predavanje, kmalu pa bo izšla knjiga z naslovom Ali bereš Cankarja?. Predavanje v Peterlinovi dvorani je organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, pogovor je moderirala profesorica Marija Pirjevec.

Moč besede se je v zadnjih letih znatno spremenila, pravi dr. Mikolič. »Verjela sem besedi.« Stavek je navzočim izpovedala v pretekliku, saj imajo dandanes po njenem mnenju besede manjšo težo in so bolj odvisne od namena govorca. »Odnos do resnice se spreminja v času,« je pojasnila. Velik vpliv na ta odnos pa je v zadnjih desetletjih imela komunikacijska revolucija. Ta je spremenila tako način kot tudi pomene komuniciranja. Dejstva so se relativizirala in beseda ni več dejstvo.

Vesna Mikolič pa v tem navidezno rizičnem kontekstu ne vidi nevarnosti za mlade. Ti so namreč dorasli v času te revolucije in imajo skorajda prirojeno določeno distanco. V boju proti sovražnemu govoru pa bodo mladi izredno pomembni, saj je smiselno, da se vsi opremo na njihovo znanje in dojemanje argumenta.

V sporočila lahko vložimo več ali manj čustev, jakost teh čustev imenujemo intenziteta. Tudi sovražni govor je, po svoje, bolj čustveno sporočilo; napadalno in zgrešeno, a čustveno.

Nasprotje čustveno intenzivnega sporočila pa je nevtralno sporočilo. Vsaka družba ima svoje dojemanje te nevtralnosti, svoja pravila »normalnega komuniciranja«.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.