Udiranje tal bo kmalu bled spomin

Na tržaškem pokopališču se pripravljajo na pomembna infrastrukturna dela. Občina bo v prihodnjih treh mesecih končno obnovila dotrajano stopnišče, ki povezuje petnajsto polje z vzhodnim delom pokopališča oz. poljem 38.

Gre za povezovalno pot med zgornjim in spodnjim delom pokopališča, ki je že dalj časa zaprta iz varnostnih razlogov. Ko bodo dela dokončana, bodo obiskovalci po krajši poti prišli do cilja.

Zrušene stopnice z razpokami in luknjami bo nadomestilo petnajst novih stopnic iz nabrežinskega kamna s solidno betonsko strukturo. Odpadni material bodo izvajalci uporabili v druge namene, saj gre namreč za kakovostni kamen. Kot je občina napovedala, bo stopnišče stilno primerno okolju, v katerem bo nastalo, v skladu z zahtevami deželnega Zavoda za varstvo arheološke in umetniške dediščine FJK, »kajti katoliško pokopališče pri Sv. Ani je za mesto pravi ponos; veliko svojega političnega dela sem vlagal vanj in še vlagam,« je za Primorski dnevnik povedal pristojni odbornik Michele Lobianco, ki je priznal, da si je v času svojih mandatov zelo prizadeval za osnovno storitev, ki je sicer tudi objekt zgodovinskega pomena.

Avgusta 1825

Katoliško pokopališče pri Sv. Ani ima skoraj dvesto let. Nastalo je takrat, ko je Trst doživljal svoje najbolj razkošno obdobje kot glavno avstro-ogrsko pristanišče. Prvi pogrebni obred so darovali 1. avgusta 1825, ko sta dokončno odnehali delovati pokopališči pod Sv. Justom, premajhni za mesto, ki je v enem stoletju od 30 tisoč prebivalcev naraslo na 235 tisoč. V njem počivajo znani Tržačani, kot sta Boris Pahor in Italo Svevo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.