Bila so leta, ko so se tla na Ponterošu tresla pod težo kavbojk. Romanje številnih Jugoslovanov po nakupe v Trst, ki je svoj vrhunec doseglo v 70. letih prejšnjega leta, je nazadnje s pesmijo Trst je naš v zavest spet priklical hrvaški reper z Reke Gane Rimatore. Priljubljene kavbojske hlače, najlonke, pralni prašek, kava, žgane pijače in še marsikaj. Kaj vse so radi natovorili v na prvi pogled majhne avte, ironično povzema videoposnetek na YouTubu.
Spomine iz tistih časov pevec opeva za najlepše in nepozabne. Prehitel pa je kritične glasove, ki v mestu v zalivu vedno radi udarijo po morebitnih nostalgikih nekdanje Jugoslavije, predvsem ko se pojavi besedna zveza Trst je naš. »Nije da mi fali, ovo je samo homaž,« poje reper. Skok nazaj v čas je začinil z refrenom: »Trieste, Trieste, povedite me ceste, avanti, solo Trieste se isplati, preko se uputi, popolo benvenuti, u svakoj valuti, tutto per tutti«. Vesela druščina se z vzhodnonemškim avtomobilom wartburg iz Pasjaka vozi v Trst, pa mimo Rupe, Kozine, Podgrada, Materije in Krvavega Potoka in še katerega kraja. Ironije ne manjka, drobcev neskončnih obmejnih pogajanj s cariniki niti.