»Trst ima vso pravico do prostih con«

Čeprav se nekateri politiki v zadnjih letih prizadevajo, da bi v Trstu ponovno vzpostavili prostocarinski režim, kaže, da je bila potrebna namera ladjarskega velikana MSC, da bi na območju nekdanje tovarne Wärtsilä vzpostavil proizvodnjo tovornih vagonov, da se v tej zadevi nekaj vendarle premakne. Zastopniki najbogatejšega Švicarja italijanskega rodu Gianluigija Aponteja so prejšnji teden na srečanju s predstavniki vlade večkrat ponovili, da bodo proizvodnjo v Boljuncu postavili na noge, če bo na tem območju v veljavo stopil prostocarinski režim. Menedžerjem so sogovorniki odgovorili, da se bodo pri pristojnih v Bruslju zavzeli za ponovno uvedbo režima, ki v teh krajih ima vse zakonske podlage. Status prostocarinske cone Trstu namreč pripada že iz časa Avstro - Ogrske, mednarodni mirovni sporazum iz leta 1947 pa je tržaškemu pristanišču priznal zelo široko svobodo na carinskem, fiskalnem in komercialnem področju. Ta svoboda je veliko večja kot v prostih conah evropskega prava.

Kaj pravzaprav prinaša prostocarinska cona? Splošno znano je, da delovanje na območju teh con omogoča davčne in carinske ugodnosti. A režim prinaša še veliko več. Kaj pomeni ta status in zakaj so ga pred leti ukinili, smo vprašali predsednika tržaškega združenja špediterjev Stefana Visintina, ki se je s to idejo ukvarjal že pred leti. Kot je uvodoma poudaril sogovornik, ta pravni instrument na področju prostocarinskih con izhaja iz pariškega mirovnega sporazuma iz leta 1947. »Zadeva je izredno kompleksna zaradi zakonskih podlag, tako v naši državi kot v EU-ju, in potrebovali smo kar precej časa, da smo preučili zadevo in odločevalcem razložili, da ima Trst dejansko vso pravico do prostih con,« je dejal Visintin, ki je razčlenil tudi razliko med izrazoma »porto franco« in »punto franco«.

V tržaški pokrajini obstaja samo eno brezcarinsko pristanišče, ki je sestavljeno iz več točk, na katerih se lahko izvaja ta režim: staro in novo pristanišče (to ima več točk), na Proseku in v Žavljah so ga razveljavili, v Boljuncu so ga vzpostavili pred nedavnim. Skupno ima Trst sedem točk, v katerih bi lahko veljal ta režim, je opozoril Visintin in v isti sapi dodal, da trenutno nobena od teh con prostocarinskega statusa v celoti ne izvaja.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.