Svoje drage pogrešajo, na ladji pa so postali družina

V noči na nedeljo je v Tržaški zaliv priplula ameriška letalonosilka na jedrski pogon Gerald R. Ford. Pred Trstom bo zasidrana predvidoma do četrtka, od nedelje pa njenih približno 4200 članov posadke v več izmenah obiskuje Trst in okolico.

V nedeljo dopoldne so ameriške oblasti na krov povabile predstavnike bolj in manj lokalnih medijev, med njimi tudi Primorski dnevnik. Oficirji so novinarjem predstavili samo ladjo in vojno mornarico ZDA, po uradnem delu pa smo se pogovorili z nekaterimi mornarji, ki so nam pobliže predstavili delo in življenje na 333-metrski ladji.

Do sedem let na morju

Delo na orjaškem vojaškem plovilu vsekakor ni za vsakogar. Odvisno od vloge ostajajo mornarji na ladji dve do pet let. Člani posadke, ki se ukvarjajo z letali, pa ostanejo na ladji povprečno med pet in sedem let, saj potrebujejo dve leti le, da se izurijo in specializirajo. To seveda pomeni, da preživijo člani posadke več let veliko večino svojega časa daleč od svojih dragih in družin. »Vsi pogrešamo naše družine. Na ladji pa postanemo tudi mi neke vrste družina,« je dejal kapetan Rick Burgess.

Kontraadmiral Erik Eslich, poveljnik enote, kateri pripada letalonosilka, in Rick Burgess sta ducat novinarjev zaradi drugih obveznosti kar hitro zapustila, mi pa smo se lahko pogovorili z drugimi člani več kot 4000-glave družine.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.