Stičišče kultur v zaporu

»Ena ura je dosti in je malo.« S temi besedami je tržaška varuhinja pravic zapornikov Elisabetta Burla na četrtkovem odprtju postojanke programa Rojeni za branje v tržaškem zaporu poudarila pomen kakovostnih stikov med zaporniki in sorodniki. Odslej imajo za to na razpolago novo orodje, majhno knjižnico ob sobi, kjer zaporniki sprejemajo obiske. Otrok, ki bo prišel obiskat očeta ali mater v zapor, bo imel tudi manj negativno asociacijo z itak že stigmatizirano ustanovo.

Dolgoletni trud za knjižnico

Projekta so se prostovoljci lotili še pred pandemijo, leta 2019, po letih koronskega limba je lahko v polno zaživel v četrtek. Direktor zapora Graziano Pujia je nad odprtjem izrazil veliko veselje. Spomnil je na pomen kulture in na »moralno in pravno obvezo, da pomagamo zapornikom pri prevzgoji«. Citiral je Pia La Torreja, po katerem »če ste izobraženi, boste lahko branili sebe in druge«. Knjige in projekt nasploh sicer niso namenjeni zapornikom, kljub temu pa pripomorejo k vzdrževanju in nadgradnji odnosov s sorodniki, ki so na prostosti. Otroška knjižnica v zaporu »naj bo eden od korakov na poti spoznavanja magičnega sveta knjig«.

Knjige bodo torej na razpolago otrokom zapornikov, ki bodo prišli na obisk in tako vsaj malo popestrile ta tog kraj. Mnogo je tudi knjig zvrsti »silent book«, brez teksta, da pride knjižnica naproti tudi malčkom, katerim je italijanščina tuja.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.