Stanje je v Trstu iz humanitarnega vidika kritično

»Mesta morajo sprejeti realnost in jo upravljati,» pravi Gianfranco Schiavone, predsednik konzorcija ICS, ki se ukvarja s prosilci za azil. Zato je cela vrsta tržaških izpostav humanitarnih organizacij včeraj predstavila drugo poročilo Vite Abbandonate o migrantih, ki prihajajo v naše kraje po balkanski poti. Stanje v Trstu je iz humanitarnega vidika kritično, večinoma pa zato, ker si je politika sama zakuhala to godljo, menijo.

Schiavone je poročilo opisal kot »zelo pomembno«, saj obravnava tehtno temo, poleg tega pa so ga deležniki napisali poslužujoč se uveljavljenih in resnih znanstvenih metodologij. »Podatki niso točni, saj je točnost pri tem nemogoča, poročilo pa jasno predstavlja položaj,« je dejal. Kakšno je torej stanje na Tržaškem? »Govor je o domnevnem koncu tega pojava (migracij, op.a.), da so bili milijoni evrov, ki so jih vložili v zaprtje meja, učinkoviti,» je zabrusil Schiavone.

V letu 2023 je solidarnostna mreža (poleg ICS jo sestavljajo še skupnost San Martino al Campo, Valdeška skupnost, Donk, International Rescue Committee - IRC in Linea d’ombra) pomagala 16.052 migrantom, kar je skoraj 3000 več kot v letu 2022. Rast njihovega števila pa se je nadaljevala tudi v prvih mesecih leta 2024. Najbolj zaskrbljujoč je porast ranljivih skupin. V prvem trimesečju 2023 so humanitarne organizacije pomagale le 16 družinam, letos že 44. Podoben porast so opazili tudi med ženskami brez spremstva, katerih število je v istem obdobju poskočilo s 40 na 74.

Že v preteklem letu je bil delež ranljivih skupin sorazmerno visok, 31 odstotkov prihodov. Poleg družin in žensk spadajo v to kategorijo tudi mladi brez spremstva. Mnogi mladoletniki pa prostovoljcem in oblastem ne priznajo, da imajo manj kot 18 let, saj jim status »navadnega« migranta olajša nadaljnje potovanje.

Trst je na koncu balkanske poti, število migrantov se ne bo izničilo. Politično plat ravnanja z migranti pa ocenjujejo vsi humanitarci kot nezadostno. Trst nima uradne infrastrukture za sprejemanje migrantov, ki se ne nameravajo dolgotrajno ustaviti v teh krajih. Infrastruktura za družine in ženske je povsem pomanjkljiva. Tudi migranti, ki se odločijo, da bodo zaprosili za azil v Trstu, pa niso v boljšem položaju. Vložitev prošnje takoj ob prihodu je dejansko nemogoča, med dolgim čakanjem na ureditev dokumentov so posamezniki prepuščeni sami sebi. Zato jih je toliko iskalo zatočišče v silosu, je bilo slišati na predstavitvi v Novinarskem krožku.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.