Šolsko leto Laure Samani

V šolskem letu 2007/08 je Laura Samani maturirala na italijanski višji šoli v Trstu. In v tisto šolsko leto in v rojstno mesto se vrača s svojim drugim celovečernim film Un anno di scuola, za katerega je navdih našla v istoimenskem kratkem romanu Gianija Stuparicha. Snemanje zaključuje v teh dneh. Režiserka, ki je mednarodno filmsko javnost opozorila nase z večkrat nagrajenim prvencem Telesce (Piccolo corpo), je o novem filmu spregovorila z novinarji.

Filmske lokacije običajno producenti kar se da skrivajo pred mediji, tokrat pa smo bili vabljeni zraven, na filmski set. In sicer v učilnico poklicnega zavoda Galvani v Ulici Campanelle. Tako v Stuparichevi pripovedi kot v filmu Laure Samani so namreč glavni protagonisti dijaki. V obeh v povsem moški razred nepričakovano vstopi dekle. V izvirniku je to Edda, mlada tržaška ženska, ki hoče maturirati, da bi se lahko vpisala na univerzo, v filmu pa Švedinja Fred na študijski izmenjavi. Obe se usodno zapleteta z do tedaj nerazdružljivo trojico, ki jo sestavljajo Antero, Pasini in Mitis. Fred si želi biti del trojice in tudi trije prijatelji si želijo njene družbe, a vsakdo bi jo imel le sam zase in od nje zahteva, da se nečemu odpove. Želja jim je skupna, njena uresničitev pa se razlikuje glede na spol, pravi režiserka, ki v zgodbi pogreša poskus, da bi se trojica spremenila v četverko ...

Protagonisti filma so naturščiki, ki se torej prvič soočajo s filmsko kamero. Vsi so Tržačani, stari med 19 in 25 let, in marsikaj od tega, kar je napisano v scenariju, tudi sami doživljajo, je pojasnila Samani, ki je s soscenaristko Eliso Dondi na zgodbi delala tri leta. »Šele sedaj se zavedam, koliko pripovednih plasti se je nabralo. Nekatere so prispevali tudi igralci.« Pri tem je skušala tudi ohraniti dialog s Stuparichem, pravzaprav z »njegovo odsotnostjo«, in z odličnostjo njegove pripovedi. Ni bilo lahko, je priznala.