Slovenci ponekod podrobno obravnavani, drugod bežno omenjeni

Volilne kampanje že pregovorno potekajo v znamenju vsakovrstnih obljub. Kandidati svoja stališča radi prilagajajo občinstvu, kateremu so namenjena. V zanosu volilnega shoda je za pridobitev glasu ali vsaj aplavza mogoče izreči marsikaj.

Drugače je s programi. Tam so stvari zapisane črno na belem. Pred občinskimi volitvami nas je zanimalo preveriti, kaj v njih piše o Slovencih, Krasu in čezmejnem sodelovanju. Kras izpostavljamo, ker je v imaginariju dobrega dela someščanov italijanskega jezika to edini prostor, kamor uvrščajo Slovence, čeprav vemo, da to ne drži. Premisa: volilni programi niso nujno vseobsegajoči. Če v njih nečesa ni, to še ne pomeni, da nimata županski kandidat, njegova stranka ali koalicija, ki ga podpira, o tem svojega mnenja: pozitivnega ali negativnega. Lahko pa rečemo, da je vsebina programov pokazatelj tega, kako razmišljajo snovalci list, ki se predstavljajo pred volivci, katera je njihova vizija, katero je »stanje duha«, čemu dajejo prednost, kaj se jim zdi vredno poudarka in kaj ne.

Branje programov (kjer kandidata podpira več list smo vzeli v pretres koalicijsko pogodbo) potrjuje, da Slovenci, razen za del leve sredine, niso volilna tema oziroma niso vredni (ali potrebni) posebne obravnave. To velja tudi za nekatere izmed županskih kandidatov, ki načelno naklonjenost do Slovencev vsekakor hvalevredno izkazujejo že tako, da je njihov program v celoti ali vsaj delno objavljen tudi v slovenščini, a Slovencev pretežno ne omenja. Kras se pojavlja marsikje, a skoraj povsod marginalno, čezmejnega sodelovanja večina ne omenja. Tako je tudi v programu desne sredine, ki Slovencev ne obravnava. Tudi ni v programih, ki smo jih prebrali, nikjer nobene nacionalne retorike.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.