S prodajo kitajske tovarne še niso na zeleni veji

Položaj v tržaški industrijski panogi še zdaleč ni rožnat, tudi potem ko je vanjo vstopila družba MSC in preprečila zaprtje boljunske tovarne Wärtsilä. Večji proizvajalci so od tu že zdavnaj odšli, ostala je le peščica večjih podjetij, ki pa se težko preživljajo. Med temi je tekstilna tovarna Tirso, ki krizo doživlja že več let in se iz nje še ni izvlekla. Obrat, v katerem proizvajajo predvsem vlaknino kevlar, se nahaja na območju miljske občine in je last podjetniške družine Parodi oziroma naveze Fil Man Made iz Veneta, ki ima tovarne tudi na Kitajskem, Portugalskem in v Turčiji. Na Tržaškem pa je vseh njenih 175 delavk in delavcev na čakanju.

Vloga družbe Friulia

Pred letom dni se je vodstvo tovarne Tirso odločilo, da prekine pogodbe več kot 50 delavkam in delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas preko kadrovske agencije. Tovrstna oblika zaposlitve je takrat dovoljevala prekinitev pogodb, kar je pošteno razjezilo najprej delavke, šlo je namreč večinoma za ženske, nato sindikate. »Če bi takrat odposlali zaposlene za nedoločen čas, bi krizo že uradno razglasili in stekli bi pogovori za reševanje stanja. A delavke iz kadrovske agencije ne ustvarjajo dovolj pozornosti, čeprav smo zanje stavkali in tako opozorili javnost,» je povedal Nicola Del Magro za FILCTEM CGIL.

Da bi edino tekstilno tovarno v Furlaniji - Julijski krajini postavila spet na noge, je že leta 2020 nastopila deželna finančna družba Friulia, ki je postala glavna delničarka miljske tovarne. Ker pa se stanje ni izboljšalo, se je odločila, da svoj delež proda in z njim seveda tovarno. To je lahko storila po štirih letih od odobrenega posojila, ker ji Tirso ni nakazala predvidenih 55 tisočih evrov obresti. Posojilo zapade leta 2026, ko naj bi podjetje iz Veneta v celoti poravnalo svoj dolg. Friulia pa se je vseeno odločila, da svojo investicijo zavaruje s prodajo delnic, kot sicer predvideva sporazum, ki sta ga podpisala s Tirso.

»Pomoč« z Daljnega vzhoda

Lansko kritično stanje je tako naraslo v globoko krizo, pojasnjujejo sindikati. Tirso ima trenutno dolgove za 13 milijonov evrov. Štiri jih mora dobaviteljem električne energije Edison, Enel in A2A, tri davčnemu uradu, tri zavodom za socialno zavarovanje, pol drugi milijon pa Friulii. Vsem 175 zaposlenim so julija napovedali 13 tednov čakanja na delo. Obdobje pa so v preteklih tednih skrajšali na samo dva tedna.

Fil Man Made je namreč prodala svojo tovarno na Kitajskem, prepričana, da bo s pridobljeno vsoto pokrila miljske dolgove in nadaljevala s proizvodnjo blaga. S prodajo je pridobila 11 milijonov evrov, kar še ne zadostuje za popolno sanacijo stanja, zlasti posojila. Tirso je sicer zadovoljna s prodajo. S pridobljeno vsoto namerava poravnati julijske in avgustovske plače in nakupiti material za proizvodnjo. Iz podjetja so sporočili, da bodo vsoto potrosili do konca leta in da je ne bodo namenili poravnavi dolgov s Friulio, saj so prepričani, da se je finančna družba z željo po prodaji delnic prenaglila.

CGIL za »model Wärtsilä«

»Na zavodu Inps je trenutno še veljavna zahteva po 13 tednih čakanja na delo,» je povedal sindikalist Del Magro, »iz tovarne pa pravijo, da bodo septembra ponovno začeli s proizvodnjo in da se bodo delavke vrnile na svoja mesta. A težko je verjeti, da bo kapital, ki je nastal s prodajo tovarne, s Kitajske prišel do Milj v desetih dneh.«

Sindikat CGIL zato zahteva, da se po modelu reševanja krize tovarne Wärtsilä ustvari omizje z predstavniki deželne vlade in ministrstva za nacionalno proizvodnjo. V primeru prodaje tovarne pa naj se poišče novega lastnika, »ki bi nadaljeval s proizvodnjo tekstila, da ne bi dežela izgubila še zadnjo tovarno na tem področju. Sicer za sanacijo tekstilne in modne industrije na državni ravni že nastaja omizje, h kateremu bomo sedli tudi z željo, da se v pogovore vključi tovarno Tirso. Če ne bo prišlo do dogovora in dokončne rešitve, bomo priredili stavko.« Del Magro je še dodal, da ni jasno, kakšno krizo doživlja podjetje iz Veneta in da na vprašanja, v kakšnem stanju sta tovarni na Portugalskem in v Turčiji, ni bilo nikoli odgovora.

Da tekstila industrija v FJK nima prihodnosti, je prepričan Nino Martelli iz sindikata CONFSAL: »Vse podobne produkcije uspevajo le na Daljnem vzhodu, kjer delavcev skoraj ne plačujejo. Stanje je kritično. Lanskega odpuščanja delavcev iz kadrovskih agencij, ki jih je podjetje odvrglo, kot bi bili blago za enkratno uporabo, še nismo pozabili.«

Z željo, da bi se kriza tovarne Tirso čimprej rešila, je deželna vlada že pred časom začela sodelovati v pogovorih med lastniki družbe Fil Man Made in finančno družbo Friulia, ki je sicer povečini v rokah Dežele. Pristojna odbornika Sergio Emidio Bini in Alessia Rosolen sta sredi julija izjavila, da sprejmeta zahtevo sindikatov po skupnem nastopanju tudi z zvezo Confindustria za Severni Jadran, prepričana, da »splošno stanje še ni povsem jasno. Friulia je nastopila leta 2020, da bi tovarni zagotovila neprekinjeno delovanje in zavarovala zaposlene.« To so v glavnem ženske, stare okrog 50 let, ki bi v primeru zaprtja tovarne težko pristale na drugem delovnem mestu. Rosolen in Bini sta sicer priznala, da se s vodstvom tovarne Tirso težko pogovarjata. Neka rešitev pa je vendar na obzorju. Predsednik zveze industrialcev Confindustria Michelangelo Agrusti je v preteklih dneh dejal, da se z odbornikoma dogovarja, kako zaščititi miljski industrijski obrat, predvsem pa tamkajšnja »delovna mesta ter ustvariti nove priložnosti na tekstilnem področju, ki zaposluje zlasti ženske«.