Na tržaški univerzi je 8. in 9. maja potekal prvi krog volitev za izbiro novega rektorja, ki bo nasledil odhajajočega Maurizia Fermeglio, ki se po šestih letih poslavlja od vodenja vseučilišča. Nihče od kandidatov ni prejel zadostnega števila glasov za izvolitev, zato bo potreben drugi krog, ki bo 16. in 17. maja in v katerem se bosta pomerila najbolje uvrščena, direktor oddelka za medicinske in zdravstvene vede Roberto Di Lenarda, ki je prejel 398 glasov, in docentka za oddelku za ekonomske vede Donata Vianelli, ki je prejela 211 glasov, medtem ko je iz igre izpadel tretji kandidat, docent fizike Rinaldo Rui, ki je prejel 112 glasov. Volilna udeležba je bila vsekakor visoka, saj je glasovalo 1109 od 1400 upravičencev oz. 79,21 odstotka.
Odhajajoči rektor Maurizio Fermeglia pa je v pogovoru za Primorski dnevnik podal oceno opravljenega dela. Zanj je visoko uvrščanje univerze na nacionalnih in mednarodnih lestvicah posledica dobre znanstvene produktivnosti in ugodnega razmerja med številom docentov in študentov, sodelovanje s Slovenijo pa prvenstvenega pomena.
Univerza v Trstu se je večkrat zelo dobro, če ne odlično uvrstila na raznih vsedržavnih in mednarodnih lestvicah. Kaj je po Vašem mnenju najbolj vplivalo na pozitivne ocene? Kaj študenta spodbuja k izbiri tržaške univerze?
Imamo različne kazalce. Prvič, imamo odlično znanstveno produktivnost: naša univerza se znanstveno uvršča zelo dobro v svetu. Drugič, imamo zelo dobro razmerje med številom docentov in številom študentov, torej študentom, ki pridejo k nam, sledijo, zlasti v zadnjih letih imamo razumno majhne razrede. Smo zaželeni, ker smo znotraj tržaškega raziskovalnega sistema in tako imamo precejšnjo možnost koristiti raziskovalne naprave in infrastrukture, kot npr. sinhrotron, a ne samo. Torej smo privlačni in ni slučaj, da se to potem odraža v številu študentov, ki je v zadnjih treh-štirih letih znatno naraslo, število brucev je od leta 2014 do letošnjega akademskega leta od 3700 naraslo na preko 4700, kar je pomembna številka.
Eden od adutov univerze, ki se ga je večkrat poudarilo, je mednarodna razsežnost s sodelovanjem z več kot 90 univerzami po vsem svetu. Tu razumem, da se posebna pozornost posveča odnosom z univerzami sosednjih držav, med katerimi je Slovenija. Kako se pri tem razvija sodelovanje?
Da, absolutno. Slovenija je ena od naših privilegiranih partnerjev skupaj z drugimi balkanskimi državami, npr. Hrvaško, in drugimi bolj oddaljenimi državami. S Slovenijo je posebej zelo tesno sodelovanje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Pred nedavnim sem bil prav jaz koordinator vsakoletnega bilateralnega srečanja med raziskovalci iz Italije in Slovenije, ki je bilo letos v Vipavi ob prisotnosti slovenskega ministra. To je trenutek, ko se predstavimo s skupnimi projekti in zgodbami o uspehu, a je tudi zelo pomemben trenutek mreženja, da se slovenske prijatelje seznani z dejavnostmi, ki potekajo ne samo v Trstu in Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi drugod po Italiji. Odlične odnose imamo z Inštitutom Jožefa Stefana v Ljubljani in z vsemi slovenskimi univerzami. Gre za uradne in formalne odnose, a tudi za neposredne odnose med raziskovalci. To je ena od stvari, ki smo jih razvili v teh šestih letih in dajejo zelo pomembne sadove, tudi zato, ker skupaj vodimo veliko čezmejnih projektov.
Pogovor si lahko v celoti preberete v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.