»Računala sem, da bom prestrigla kak trak več«

Preden je v torek odhitela na novo volilno srečanje, tokrat s senatorjem Gasparrijem, nas je desnosredinska županska kandidatka Daniela Pallotta sprejela v občinski hiši in se z nami pogovorila o tem, kar je bilo in kar bi lahko še bilo, o zdrahah in odnosih z opozicijo.

Kako bi ocenili svojih pet let za krmilom Občine Devin - Nabrežina?

Prav gotovo so bila to težka leta, pa ne le zame, pač pa za vse župane, zlasti zaradi dvoletne pandemije, ki je popolnoma spreobrnila občinske dinamike. Sama sem od vsega začetka ohranila resor civilne zaščite in sledila njenemu delovanju v tesnem sodelovanju z vodji občinskih služb. Ko covida ne bi bilo, bi marsikaj že naredili.

Kaj je prekinil?

Zlasti izvajanje infrastrukturnih del, tako da smo bili primorani preučiti marsikateri načrt zaradi rasti cen materialov – za obnovo nabrežinskega trga je na primer treba dodati nekaj denarja. Danes pa imamo na voljo sedem milijonov evrov za izvedbo teh del, ki čakajo samo na štart. Računala sem, da bom prestrigla kak trak več v tem mandatu, vendar je časovnica v javni upravi zamudna in nanjo se je treba privaditi.

Kaj se je v tem času spremenilo v občini?

V pisarno sem vstopila 13. junija (2017; op. ur.). Stanje na občini je bilo porazno – pisarne so bile prazne, saj ni bilo dovolj osebja oz. dovolj vodilnih kadrov za davčno, računovodsko in tajniško službo. Reorganizacije sem se takoj lotila, v prihodnje pa nameravam v občinski organizacijski aparat vključiti še dve vodji – za pomorsko državno premoženje oz. upravljanje plaž ter za zakonodajno in tehnično-pravno podporo. Poleti je treba misliti na Božič, pozimi pa na kopalno sezono ... Dolgoročno se nam načrti niso vedno izšli, ker je covid vse premešal. Marsikdo med uslužbenci je bil demotiviran in se je umaknil, dramatična pa je bila tudi občinska bilanca – v poročilu ob začetku mandata smo zabeležili 1,2 milijona evrov vredno razliko med prihodki in izdatki. Stopili smo na pot racionalizacije stroškov, da bi krili luknjo.

Od kod ta luknja?

Ker se prejšnja uprava ni dotaknila tarif za pristojbino za ravnanje z odpadki Tari. Stroški so seveda iz leta v leto rasli, saj je družba Isontina Ambiente v primerjavi z Acegas dražja. Tari ni kot Tarsu, ki je bremenila občane za 75-80%, pristojbino Tari mora v celoti kriti »ozemlje«. Če je v petih letih nihče ni posodobil, se je ustvarila luknja. Zadnja je bila zaključena bilanca za poslovno leto 2015 in Dežela FJK je poslala prve opomine. Ko bi komisar prevzel vajeti občine, bi ukinil vse občinske storitve, vključno z jaslimi in vrtcem. Pred kakšno odgovornostjo sem se znašla ...

Tako zdrahe s podžupanom Massimom Romito kot neposrečene objave zdaj že nekdanje odbornice Valentine Banco niso koristile desni sredini. Kakšni so danes odnosi znotraj koalicije?

Drži. Lahko se tudi kregaš, težave pa je treba rešiti, vendar ne na tak način. Priznam, da je dialog nekje zmanjkal in potrebno je bilo nekaj poguma, stopiti korak nazaj. Treba se je naučiti dela v ekipi. Sedaj smo spore rešili, premostili in koalicija je povezana.

Kaj pa z Bancovo? Prepričani smo bili, da bo umaknila kandidaturo z Ligo.

Distancirala sem se od njenih izjav in svoje ideje ne nameravam spremeniti. Glede kandidature pa je imela edino stranka pri tem besedo.

Ko smo že pri Bancovi – kako je z »zloglasnimi« varnostnimi kamerami?

S sredstvi zanje razpolagamo že dalj časa, vendar so se medtem prioritete na področju varnosti spremenile – zaključiti je bilo treba namestitev pregrad proti plimi v Ribiškem naselju in dela za krožišče v Sesljanu. Pred nekaj dnevi smo vprašanje kamer zaupali odgovornemu za postopek RUP in sedaj čaka projekt na izvršitev. V kratkem bomo dobili dva redarja za poletno obdobje in potem bomo objavili razpis za zaposlitev dodatnih občinskih redarjev.

Ste še vedno prepričani, da je opustitev stavbe osnovne šole Virgila Ščeka prava izbira? Iz vrst Alleanza per Duino Aurisina je slišati različne želje.

Ne gre za izbiro, pač pa dolžnost. Vem, da je šola izraz skupnosti, vendar obstaja neka tehnična ekspertiza o protipotresni varnosti – na 32 parametrov jih 16 ne ustreza zakonskim predpisom. Oporni steber sredi šole drži pokonci trikrat dovoljeno težo. Kako bi lahko otroke pustila v tej stavbi? Pa naj mi nihče ne očita, da smo se tako odločili, ker gre za slovensko šolo ... Zgradba kot taka je majhna in prometno slabo urejena. Pri iskanju finančnih sredstev pa se je treba soočiti s pogoji za prispevke oz. točkami glede na število otrok in tam jih ne bi bilo dovolj za ustrezno financiranje. Ideja o skupnem šolskem središču, kjer bi sobivali Slovenci in Italijani, je ambiciozno lepa. Našli smo primeren prostor in imamo osnutek projekta, ne vem, vse bo treba oceniti.

Pred dnevi smo objavili novico o občinskem sklepu glede novih smernic za ribogojstvo z zahtevo po oddaljitvi kletk od devinske obale.

Ni ravno tako. Podaljšanje obdobja izvajanja koncesije je podpisal župan Kukanja in zapadla je prejšnji teden, 4. junija. Deželi FJK smo dan prej poslali nekaj opozoril in pripomb, med temi tudi predlog, naj preuči možnost oddaljitve kletk. Prej se nič ni dalo narediti – zapadlost koncesije pa nam dovoljuje, da predlog vsaj vložimo. Sicer so v nekaterih državah kletke celo turistična atrakcija. Pa še to, onesnaženje v devinskem zalivu ni odvisno od rib, kot namiguje nekdo.

Opozicija vidi v odločitvah o kletkah pa tudi o obnovi kopališča Castelreggio kajpak predvolilne adute.

Ko bi lahko vse to uredila prej, bi to storila. Glede kopališča, naj spomnim, da smo šele leta 2019 postali koncesionar območja kopališča do leta 2030. Vmes je bil covid, sedaj pa se je pojavila priložnost o javno-zasebnem partnerstvu za obnovo Castelreggia, kar me je vključno z obnovo doma za starejše občane prepričalo v ponovno kandidaturo. Da lahko velika projekta zaključim.

V primeru zmage ste že pomislili na odborniško ekipo? Bi Walter Pertot lahko sedel znova v njej?

Ne bom govorila o volilnih rezultatih ali o morebitnih odbornikih, za to bo še čas. Strokovnost včasih ni poplačana in kdor več obljublja, prejme več glasov, vendar je treba prestopiti občinski prag, voditi občino in iskati rešitve.

Česa se boste najprej lotili v primeru zmage?

Poiskala bom občinskega tajnika, ki bi se povsem posvetil naši občini, saj so odgovornosti res velike. Sledila bo reorganizacija občinskega osebja. Med projekti pa bi izpostavila park dinozavrov, ki bo zahteval nekajletno delo. Sedaj, ko smo se končno domenili z zavodom za kulturno dediščino in Deželo FJK, sem prepričana, da bo park povsem spremenil občino s turističnega vidika.

Kaj menite o svojem tekmecu?

V volilni kampanji mi niso bili všeč agresivni toni tekmecev. Mi smo ponujali predloge, oni pa kritike, celo na to, kako sem oblečena. V tem trenutku potrebujemo po moji oceni pozitivnost. Gabrovec je nedvomno inteligentna oseba, ki pa določene stvari strumentalizira. Nekaj, kar ne prenašam, pa je to, da mi očitajo, da različno ravnam do slovenske narodne skupnosti, kar še zdaleč ne drži. Verjamem v njeno dodano vrednost in v povezovanje, ne v ločevanje.

Kako pa ocenjujete petletno opozicijo?

Več let sem sedela v občinskem svetu s pravo in konstruktivno opozicijo, ki sta jo izvajala Mariza Skerk ali Viktor Tanze. V zadnjih petih letih pa ni bilo nič konstruktivnega. Gabrovcu sem v šali zaželela, naj zmaga najboljša. Če sem bila v devinsko-nabrežinski občini prva županja, zakaj ne bi bila to tudi v drugič?