Knjiga, ki se bere kot roman in nam omogoča spoznavanje neštetih zanimivosti narave ter samih sebe. S temi besedami so predstavili najnovejše delo pisateljice in ljubiteljice narave Irene Cerar. O njeni knjigi z naslovom Svetišča narave: sedem tednov vseživosti je tekla beseda v predbožičnem času v tržaški kavarni San Marco.
Srečanje, ki ga je vodila Barbara Ferluga, je sodilo v niz pogovornih dogodkov na temo gorništva in naravoslovnih tem z naslovom Morje gorà Ve(de)tte adriatiche, ki poteka ob 120-letnici Slovenskega planinskega društva Trst in 70. obletnici Slovenske kulturno gospodarske zveze. V imenu organizatorjev je pomen pobude obrazložila Jasmin Rudež.
Irena Cerar, sveža prejemnica velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma, v knjigi opisuje svojo pustolovsko izkušnjo neposrednega doživljanja najbolj značilnih slovenskih naravnih habitatov (gozdov, jam, gora, mokrišč, rek, morske obale, kulturne krajine). Kot pozorna opazovalka je v vsakem izmed teh živela teden dni: v Kočevskem gozdu, Škocjanskih jamah, Planini v Lazu, Sečoveljskih solinah, porečju Mure, pri Debelem rtiču in na Kozjanskem.
Med življenjem v naravi je bila sama, a tudi v družbi strokovnjakov in krajanov, s pomočjo katerih je vzpostavila globlji odnos z naravo, ki jo je obkrožala in v katero se je potopila. Delo posreduje bralcu veliko koristnih informacij o naravi in hkrati ga seznani z izkušnjami iz neprespanih noči, ko je divjalo neurje. Avtorica, ki so jo ekstremne izkušnje vedno pritegovale, je v knjigi zelo osebna: spregovori tudi o materinstvu, spremembah, bolezni.
V planini pod vrhovi Julijcev je spoznala samozavest otrok in starejših, ki poznajo postopek pridelave sira. Pisateljica je med svojim bivanjem v naravi spoznala veliko zanimivih ljudi, ki značilnosti okolja, v katerem živijo, dobro poznajo. Pustolovščine so se odvijale vedno v mejah avtoričinih zmožnosti. Vsak dan si je v dnevnik zapisovala doživete izkušnje. Ti zapisi so predstavljali osnovo za poznejši nastanek knjige.
Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku