Politika korak pred civilno družbo

Sedemnajst let po razglasitvi dneva spomina na fojbe in množičen odhod iz Istre, z Reke in iz Dalmacije Italija še ni izdelala izpita. Tako izhaja iz spletne okrogle mize, ki jo je na predvečer 10. februarja priredil Deželni inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino Irsrec. Osrednje izhodišče je bilo kompleksno vprašanje, če smo na tej težki skupni poti nazadovali ali napredovali. Direktor inštituta Patrick Karlsen je uvodoma spomnil, da je v zadnjih letih obeleževanje tega dneva dobilo dokaj vprašljive značilnosti.

Jasnih in enostavnih odgovorov ni, s poglobljeno analizo pa je postregla trojica izvedencev. Zgodovinar Raoul Pupo meni, da smo trenutno nekako zamrznjeni v času, saj se je politika znašla korak pred civilno družbo. Sam skupnega obiska dveh predsednikov lanskega 13. julija – Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja – ni pričakoval. Poglavitna etapa je odprla novo vprašanje, ali bomo kos velikemu političnemu izzivu.

Paolo Segatti v italijanski debati najbolj pogreša evropsko dimenzijo. V okviru slednje namreč posamezni spomini niso nekaj strogo ločenega, temveč drobci skupne zgodbe. Dan spomina bi lahko bil dragocena priložnost, da zgodovina ne bi več predstavljala problema, vendar iz te moke še ni bilo kruha.

Podobno mnenje ima tudi Marta Verginella. Vsakemu morebitnemu napredku so po njenih besedah sledili koraki nazaj: »Redno lahko beremo italijanske rekonstrukcije dogodkov, ki izsledkov ‘druge strani’ ne citirajo niti slučajno, niti z namenom, da bi jih izpodbijali. V zadnjih letih pa obrambne zidove dvigujejo tudi v slovenskih krogih. Dan spomina je ponovno povzdignil nacionalistične poglede tudi na tej strani.«

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.