Zgodba o uspehu Stalnega gledališča FJK na 500 straneh

»Gledališče Rossetti je tako kot so današnji sedemdesetletniki: mladostno, aktivno in še v odlični formi.« Tako je slavljenca na sobotni rojstnodnevni slovesnosti orisal predsednik Stalnega gledališča FJK Francesco Mario Granbassi. Stalno gledališče obhaja namreč 70 let od ustanovitve (decembra leta 1954) in ob tej priložnosti je iz tiskarne pravkar prišla nova, zajetna publikacija, ki zaobjema njegovo delovanje od začetkov in vse do današnjih dni. Dal Vivo. I settant’anni del Rossetti - Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia je naslov zborniku, ki je izšel pri založbi Electa in jo je uredil Paolo Quazzolo ob uvodnih besedah Roberta Morellija.

Album spominov oziroma programski dokument, kot je knjigo na sobotni predstavitvi v foajeju gledališča Rossetti definiral novinar Pietro Spirito, zaobjema na 500 straneh zgodbo o uspehu z umetniškimi in kulturnimi dosežki, gospodarskim in političnim razvojem te ustanove. Knjiga vključuje dela režiserjev, igralcev, scenografov in kostumografov, pa tudi vseh tistih, ki so delovali za kulisami, vključno s šestimi direktorji, ki so si sledili na čelu deželnega teatra – Sergio D’Osmo, Furio Bordon, Mimma Gallina, Antonio Calenda, Franco Però in Paolo Valerio.

Kljub temu, da je demografsko gledano Trst mesto starih, zahaja v gledališče nepričakovano veliko mladih, vse več je novosti na odru, pa tudi mednarodnih produkcij, zlasti kar zadeva muzikal, so ugotavljali včeraj.

Zgodovina teatra sicer sega še nekoliko dlje. Leta 1952 je namreč nastalo društvo Associazione del teatro di prosa di Trieste, ki so ga sestavljali umetniki, kulturniki, politiki in podjetniki z željo, »da bi se kljubovalo povojnim gospodarjem, zaščitilo italijanski jezik in italijanskost Trsta,« je poučil Quazzolo.

Gledališki ansambel je kot prvo leta 1954 na oder postavil Goldonijevo delo La donna di garbo. Od takrat je gledališče uprizorilo 650 predstav, od velikih produkcij do intimnejših predstav, od tradicionalnih klasikov do sodobnejše dramatike, italijanskih in mednarodnih besedil, site-specific oz. ambientalnih predstav (glej tiste v Miramaru), za odraslo občinstvo ali mlado publiko.

Dodatnih 2500 je bilo gostujočih predstav - od proze do koncertov, plesnih predstav, operete, muzikalov. Glede teh ima veliko zaslug organizacijski direktor Stefano Curti, ki je teater Rossetti v nekaj letih povzdignil visoko na mednarodni ravni.

Škandal iz leta 1965

Med zanimivostmi je avtor zbornika opozoril na »umetni škandal« iz leta 1965. Spomnil je, da se je prvih enajst let gledališče imenovalo Teatro stabile città di Trieste, dokler ni na oder postavilo predstave ameriškega ansambla Living Theatre. »Na oder je stopil nag moški. Policija v dvorani je prekinila predstavo in ansambel spodila iz mesta. Teater je moral prekiniti z delovanjem - a samo za krajši čas. Ko je spet odprl svoja vrata, se je preimenoval v Teatro stabile FVG,« je povedal Quazzolo in za nameček prišepnil, da je nagec potem postal duhovnik.

Bolj številni po pandemiji

Kazalo je, da bo pandemija pred dvema letoma zadala gledališču usoden udarec, pa ni bilo tako. Kakor se je lahko publika vrnila v gledališče, je napolnila njegova mesta ter podrla vse rekorde, je dejal Granbassi in Quazzolo je dodal, da je to zasluga predstav v živo, kar dela teater nekaj edinstvenega.

Publika je v letih vse bolj raznolika in posledično so raznolike tudi njene zahteve, katerim se je treba prilagajati. Stalno gledališče FJK je pri tem očitno uspešno.