Požari, ki jim ni videti konca. Noči, ki niso nič kaj bolj sveže od razbeljenih dnevov. Trava, ki je že junija bolj podobna najbolj suhi vrsti sena. Izsušeni vodni viri. Nikoli ni bilo še tako hudo kot letos poleti, je potrdil Nicola Bressi, naravoslovec v prirodoslovnem muzeju v Trstu. Vroča poletja sicer niso novost. Tako usodne mešanice, skromne količine dežja s tako visokimi temperaturami pa niso nikoli zabeležili, je poudaril. Leta 2003 na Krasu denimo ni deževalo od aprila pa do avgusta, deževnata jesen in zima pred tem pa sta pripomogla, da smo lažje kljubovali razmeram.
Tokrat imamo za sabo daljši »sušni dolg«, še pred poletjem dolgo ni bilo pravih padavin. Sicer moramo biti zelo pozorni, je na samem začetku posvaril Bressi, ki je pred časom bil tudi direktor muzeja: »Suša ne pomeni le skromne količine padavin, ampak se med drugim kaže tudi v vlažnosti tal. Če je zemlja suha, ji niti en dan intenzivnega dežja ne bo kaj posebno pomagal. Veliko bolje je, če dežuje malo, vendar pogosto. Obilne enkratne padavine niso rešitev. Vsaka dodatna stopinja povečuje sušo.« Kako pa vse to vpliva na Kras? »Veliko rastlin umira ali pa je prekinilo svojo rast, da bi prihranile vodo in energijo. Nekaterim so denimo predčasno odpadli listi, kakor da bi bila že jesen, druge pa niso obrodile sadov, se niso pomnožile, da bi lahko preživele. Drevesa bodo tako zelo banalno nižja, živali pa bodo imele manj hrane. Gozdni stražarji preko cistern že dovažajo vodo v kale, kar so po navadi začeli delati bolj pozno. Živali sicer tako niso več žejne, ekosistem pa je uničen. Če se vodni vir posuši, je konec njegove biološke raznovrstnosti.«
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.