Podnebnih sprememb bi se lahko lotili s kmetijsko politiko

Podnebnih sprememb bi se lahko lotili tudi s kmetijsko politiko, ki predvideva spodbujanje kmetijsko-gozdarskega sistema in vključuje kombinacijo dreves s travniki ali obdelovalnimi površinami. Ta sistem, ki bi ga lahko brez večjih težav vzpostavili tudi na Krasu, ima velik potencial za blaženje podnebnih sprememb, hkrati pa prinaša tudi številne koristi za izboljšanje biotske raznolikosti in mikroklime.

Tako meni tržaška krajinska arhitektka Erika Skabar, ki je bila pred dnevi gostja okrogle mize v paladijski vili La Rotonda v Vicenzi. Tam je govorila o krajinskem načrtovanju, ob njej pa je sedela mednarodno priznana strokovnjakinja Judith Wade, Avstralka, ki je tudi ustanoviteljica in upraviteljica mreže Grandi Giardini Italiani.

Kraljica parkov, kot večkrat imenujejo Wadeovo, je predstavila svoje izkušnje s področja regeneracije parkov prestižnih vil, Erika Skabar pa je v fokus postavila potrebo po tem, da se začnemo bolj sistematsko ozirati v preteklost in od naših prednikov črpati znanje glede predelovanja površin.

Koristno tudi na Krasu

Tržaško krajinsko arhitektko smo vprašali, kako bi lahko koncept, ki ga kot predavateljica širi na posvetih širom po Italiji, prenesli v kraški kontekst. Za strokovnjakinjo bi bilo nujno, da se kraški vinogradniki in drugi kmetovalci čim prej lotijo trajnostne obdelave površin, saj se bodo le na ta način lahko kosali s podnebnimi spremembami, ki že nekaj časa kažejo zobe. Še več, po njenem mnenju lahko kmetje prevzamejo osrednjo vlogo pri lokalnem preprečevanju posledic podnebnih sprememb.

Kot prvi primer dobre prakse je krajinska arhitektka omenila premik v smer alternativne paradigme, ki kot temelj upravljanja kmetijskih sistemov uporablja ekološke procese. Rešitev vidi v vzpostavitvi kmetijsko-gozdarskega sistema z avtohtonimi drevesnimi vrstami na obdelovalnih površinah.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.