Po sledeh tržaških judov

Glasbeni sprehod po judovski četrti, ki ga je Glasbena matica organizirala v okviru Slofesta v sodelovanju s tržaško judovsko skupnostjo, so prve kapljice dežja preselile pod šotor, nad katerega se je med nedeljskim dogodkom zlil skoraj oglušujoč naliv. Pod varno streho so dovršeno nastopili učenci iz vseh treh sedežev šole (Trst, Gorica in Šempeter), pred nastopom pa je ravnatelj Bogdan Kralj predstavil Maura Tabora, bivšega kulturnega atašeja židovske skupnosti, ki je med vsako glasbeno točko razvil zelo zanimivo zgodbo in zgodovinske pripetljaje tržaških Judov povezal s slovensko manjšino. Uvodno točko je prispevala Vokalna skupina GM Vikra, ki jo sestavljajo Lisa Černic, Solune Moreau, Ilaria De Bortoli, Ester Gomisel in Nina Pahor. Pod mentorstvom Petre Grassi so dekleta naštudirala nekaj skladb Marija Kogoja in začele z Mladinsko, sledil pa je harmonikar Nikita Predan, učenec prof. Fulvija Jurinčiča, ki je zaigral dva stavka iz Merkušinove Male suite. Maja Locatelli, učenka prof. Tatiane Donis, je na harfo zabrenkala Damasejevo Etudo št. 1 in Grandjanyjevo Barkarolo, nato sta nastopila violinista Niccolò Kolata in Ilaria Duša Crasnich, učenca prof. Ambre Cossutta, ki je svoja varovanca spremljala na violončelu pri izvedbi Achronove Židovske uspavanke. Kvintet Vikra je nastop sklenil s Kogojevimi Zvončki, Kaj ne bi bila vesela ter Trobentico, Mauro Tabor pa je dogodek obogatil z utrinki zgodovine tržaškega geta, ki je kot zaprta četrt obstajal približno sto let med koncem 17. in koncem 18. stoletja. Židje so se v Trst začeli priseljevati vse od leta 1200, velik razmah pa se je začel, ko je Karel VI. leta 1719 Trstu podelil status proste luke ter mu zagotovil bliskovit ekonomski razvoj.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku