Plastika v morju je velik problem

Vtapljamo se v plastiki. To žal ni več le dobronamerno opozorilo, temveč je kruta realnost. Ravno o težavah s plastiko v morju je v četrtek tekla beseda na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Društvo FotoVideo Trst 80 je namreč priredilo srečanje z veterinarjem in članom naravovarstvene skupine Sea Shepherd Eugeniom Foglijem. Sea Shepherd je nevladna organizacija, ki se že 45 let z najrazličnejšimi akcijami bori proti ilegalnemu ribolovu in drugim škodljivim početjem v svetovnih morjih. Naravovarstvenike, ki imajo največjo nevladno floto plovil na svetu, so nekatere države zaradi njihovega početja celo uvrstile na seznam terorističnih skupin: v preteklosti so pastirji morja ilegalne kitolovke ustavljal tako, da so se vanje zaletavali s svojimi plovili. Danes plodno sodelujejo z mornaricami in obalnimi stražami po vsem svetu.

»Ko sem na najbolj zapuščenem potoku v Indoneziji videl plaže polne plastike, sem razumel, da je to resen problem,« je bil uvodoma jasen naravovarstvenik in opozoril, da se težave začenjajo daleč od morja. Kot je prikazal v krajšem dokumentarcu, odpadke, ki jih ljudje nesramno odvržejo v naravo, deževje odplakne v vodne tokove, od tam pa končajo v morju. Kar 80 odstotkov plastike v morju pride iz rek, vsako leto se je nabere za 8 milijard ton. Morska želva tako kaj kmalu plastično vrečko zamenja za meduzo, kiti in delfini pa se zapletejo v odrabljene mreže za ribolov na dnu morja in umrejo zaradi zadušitve. Plastiko, ki so jo našli celo na dnu Marjanskega jarka, najnižji točki v morju, pa zauživamo tudi sami, ko si poleti ob morju privoščimo ribjo specialiteto. 11.000 koscev mikroplastike na leto. Celo v soli so našli plastična vlakna.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.