Pesniške besede proti vojni vihri

Poezija ne bo rešila sveta, ne bo niti prinesla miru Ukrajini. Brez nje, besede, najintimnejših čustvenih vzmeti pa bi bil človek siromak, človeštvo samo bi bilo osiromašeno. V tem duhu si je Marij Čuk zamislil shod v podporo prizadevanjem za mir, ki je v ponedeljek pozno popoldne s sodelovanjem kulturnega društva Drago Bojan zaživel v Društveni gostilni v Gabrovcu. Slovenski pesnik in pisatelj je na srečanje z naslovom Pesem proti vojni. Za vse, ki verjamete v svobodo in mir povabil trinajst pesnic in pesnikov, od Nadiških dolin pa do Gorice in Trsta.

»Slišati je vojne viharje, veliko besed, kričanja, brnenja, nevljudne in sovražne tone. Poezija ne umirja, vendar ima v sebi humanistično jedro in seme, ki ga meče po svetu. Večinoma neuspešno. Za mnoge je glas in uho za vse, kar se na svetu dogaja,« je uvodoma povzel Čuk, ki se je za dogodek oprl pesniškega vodila Daneta Zajca, češ da je poezija najbolj koristna nekoristna stvar za človeka. Poleg njega so svoje pesmi prebrali Majda Artač, Luisa Battistig, Marina Cernetig, Ester Gomisel, Marija Kostnapfel, Ace Mermolja, Jurij Paljk, Boris Pangerc, Zlatka Obed, Michele Obit, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. Nekateri so mirovniške misli, laične molitve ali preprosto besede proti vojni izrecno napisali za večer, drugi pa so spet obudili odlomke iz svojih starih pesniških zbirk.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.