Paritetni odbor po enajstih mesecih spet zasedal

Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine se je danes popoldne v palači deželne vlade Furlanije - Julijske krajine v Trstu prvič sestal po enajstih mesecih, potem ko je zadnjič zasedal 27. oktobra leta 2023. Na seji, ki jo je vodil predsednik Marko Jarc, so člani odbora soglasno odobrili smernice za porazdelitev sredstev za rabo slovenščine v javni upravi na podlagi osmega člena zaščitnega zakona št. 38/2001. Gre za 27 odstotkov od vsote desetih milijonov evrov, ki jo vsako leto od države prejema slovenska narodna skupnost v Italiji, pri čemer po besedah predsednika Jarca sistem ostaja nespremenjen: večina sredstev bo namenjena delovanju Centralnega urada za slovenski jezik pri deželni vladi FJK, s preostalimi sredstvi pa bodo financirali projekte. Drugače so člani odbora razpravljali, ali je smotrno še projektno financirati dvojezičnost v javni upravi, saj je tu veliko pomanjkljivosti, predvsem, kar zadeva okenca, ki jih nihče ne uporablja, pravi Jarc, ki verjame, da bo odbor razmislil o potrebi po drugačnem sistemu.

Drugače bo k mrežo za slovenski jezik po novem pristopil tudi tržaški glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, kar pomeni, da bodo tudi storitve v slovenskem jeziku kakovostnejše, kar je za Jarca izredno pozitivno, ne pomeni pa oblikovanja slovenske sekcije pri konservatoriju, kar predvideva zaščitni zakon.

Odbor je z večino glasov podprl oz. vzel na znanje prenos lastništva Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu z dežele FJK na Fundacijo Narodni dom ter podal soglasje, da se prostori uporabljajo za dejavnosti Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega raziskovalnega inštituta in dveh domačih društev.

Člani odbora so obravnavali tudi problematiko krčenja mreže slovenskih šol v Italiji oz. načrtovane ukinitve nekaterih ravnateljstev, pri čemer so se seznanili s poročilom, ki ga je pripravil vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK ter predsednik Deželne komisije za slovenske šole in tudi sam član odbora Igor Giacomini. Jarc meni, da je prišlo do zapleta oz. ogromnih nerodnosti pri pisanju zakona, saj je prezrl našo specifiko, zato je treba zakone pravilno uskladiti. Zato je odbor Jarca pooblastil, naj na pristojnem ministrstvu reši ta zaplet oz. naj se vprašanje šolske mreže organsko reši.

Na koncu seje je prišlo do izraza nezadovoljstvo vsaj nekaterih članov paritetnega odbora do dejstva, da se odbor preredko sestaja oz. da ne deluje. Do predsednika Jarca je bil kritičen zlasti član Livio Semolič, ki je pričakoval, da bo Jarc vzel v poštev te pomisleke, na vse pozive pa niso prejeli nobenega odgovora. Upal je, da se bodo pogovorili o tem na seji, žal pa niti tokrat se po njegovih besedah predsednik ni odzval, tako da je njegovo razočaranje toliko večje, nenazadnje, ker je ta prvi predsednik, ki smo ga promovirali in podprli skupaj obe organizaciji, imel je daleč največjo podporo, ko smo ga izvolili in torej smatram, da tudi glede na to odgovornost še toliko večja. Verjamem, da mladost za nekatere tudi pomeni neizkušenost,« pravi Semolič.

Po besedah Jarca pa je polemika izpuhtela, sam je med sejo na Semoličeve očitke po lastnih besedah odgovoril, da se na polemike, ki gredo v medije na tak način, kot so šle, ne odziva in računa, da je zadeva dokončno zaključena. Sam se sicer strinja, da se odbor redko sestaja, a si je treba tu po Jarčevih besedah naliti čistega vina: »Podpisani ni bil nikoli zaposlen nikjer za nobeno manjšinsko organizacijo, nikoli ni prejel nobenega honorarja, letos sem dal tisoč evrov za stroške za angleški prevod poročila o izvajanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin. Strinjam se, naj se paritetni odbor sestaja bolj pogosto, ne razumem pa, da nikoli nihče ni predlagal nobene točke za dnevni red,« pravi Jarc, ki opozarja, da pravilnik odbora predvideva, da šest članov lahko zahteva sklic seje, a to se ni zgodilo.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.