Ko je papež Frančišek prispel v Staro pristanišče, se je vnel bučen in čustven aplavz. Frančišek je delegatom spregovoril o dveh prispodobah srca. Kriza demokracije je po njegovih besedah kot ranjeno srce. Kar omejuje participacijo je pred našimi očmi. Morajo nas skrbeti različne oblike socialne izključenosti, je dejal. Demokracija ne pomeni le glasovanje ljudstva, ampak zahteva, da se vzpostavijo pogoji, pod katerimi lahko vsi sodelujejo. S participacijo pa ni mogoče improvizirati, potrebno jo je učiti mlade in jo nato "trenirati", tudi s kritikami proti ideološkim in populističnim skušnjavam.
Pri drugi prispodobi je spodbudil k participaciji, da bi demokracija postala podobna ozdravljenemu srcu. Če se ozremo naokrog, vidimo veliko znakov delovanja svetega duha, tudi v politiki, ekonomiji in družbi, je dejal.
"Ne pustimo se preslepiti z enostavnimi rešitvami, ampak si namesto tega prizadevajmo za skupno dobro," je poudaril. Papež se je delegatom ob koncu nagovora zahvalil za njihovo predanost in jih blagoslovil. Prosil jih je, naj molijo zanj.
Nato se je srečal s predstavniki različnih veroizpovedi, ter migranti, študenti, ostarelimi in bolniki. Ti so bili po srečanju s papežem vidno ganjeni in hvaležni za pozornost, ki jim jo je izkazal ter blagoslov, ki jim ga je ponudil.