Pangerčeva pesniška polifonija

V Tržaškem knjižnem središču so v preteklih dneh predstavili najnovejšo zbirko poezij Borisa Pangerca Oljke in morje in sol - Olivi e mare e sale. Dvojezično delo pri katerem je prevod prispeval Miha Obit, spremno besedo pa Vesna Mikolič, je izšlo lani pri založbi Libris v Kopru. Z avtorjem se je na predstavitvi pogovarjal Adrijan Pahor, ki v dolinskem poetu opaža pesniški razvoj. Zbirka, kot nadgradnja dela Ptice v mojem oljčniku - Gli uccelli nel mio uliveto, s katero je pred leti Pangerc prejel prvo nagrado na natečaju Golfo di Trieste, je izbrušena in dovršena, okleščena vsega nepotrebnega, kar je dokaz dolge pesniške poti.

Triada »oljka in morje in sol« ni naključno mnogovezje, je povedal Pahor. V Pangerčevih pesmih so si elementi enakovredni in komplementarni, prisotni s svojim osnovnim pomenom in v obliki metafore za pomenska sporočila, ki so raznolika, kot neka polifonija. Oljka je sicer kraljica avtorjevega prostora, z njo sobiva in sočustvuje, se veseli in žaluje, ji pripisuje nalogo zaščitnika in jo počloveči. »Drevo pridobi včasih celo božanstvene lastnosti, zaradi česar so marsikatere lirike psalmične ali himnično naravnane,« je pojasnil Pahor, ki je v verzih zaznal spoštovanje narave in citiral poezijo V Začetku je bila oljka/ oljka je bila pri Bogu/ in Najvišji je klonil/ da se Bog zaljubi vanjo/ ko je ločil nebo od zemlje/ kopno od morja.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.