Ko so Padričarji v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrebovali pomoč pri grabljenju sena ali pripravi podlage za nogometno zelenico pri Gaji, so dvignili telefon in zavrteli telefonsko številko policije. Ni bilo treba dolgo čakati in že so policisti pripeljali ekipo Čehov, Slovakov, Madžarov ali Romunov, ki je bila pripravljena poprijeti za orodje. Prebivalci vzhodne Evrope se na Krasu niso nahajali po golem naključju. Tja so namreč pribežali iz t.i. sovjetskega bloka, oblasti so jih nato nastanile v za to namenjenem stanovanjskem kompleksu. Njegovi ostanki so danes del znanstvenega parka Area. Kljub temu, da je zgodba begunskega središča dokaj neznana, je spomin Padričarjev nanj še kako živ: potomci beguncev se še kdaj vrnejo v vas in sprašujejo po svojih prednikih. Vaščani pripovedujejo, da naj bi v njem bila nastanjena tudi nič manj kot znana pornesa in političarka Ilona Staller, bolje znana kot Cicciolina.
POMAGALI SO RAZKLADATI CEMENT
»Kompleks za begunce iz sovjetskega bloka smo imenovali ‘campo stranieri’ in ga tako ločevali od begunskega centra, v katerem so bili nastanjeni istrski optanti in v katerem danes domuje 18 naših društev. Vanj so pripeljali begunce, ki so bili prej pri Sveti Soboti,« je še razložil Grgič in se spominjal, da se je policija Padričarjem priporočila, naj jo pokličejo, ko potrebujejo pomoč pri delu. »Če je bilo treba grabiti seno ali razkladati cement iz tovornjaka, smo policistom javili, da potrebujemo pomoč, oni pa so nemudoma pripeljali ekipo beguncev. Ko smo pri Gaji urejali nogometno igrišče, je bilo treba ročno odstranjevati kamenčke. Pomagali so nam Madžari, Romuni in Čehi, poplačali smo jih z lepo zakusko. Vaščani smo kupili še pršut in veselje je bilo zagotovljeno. Bili so pošteni in delavni ljudje,« je povedal Padričar in poudaril, kako so morali takoj po podpisu osimskega sporazuma begunci na vrat na nos zapustiti zbirni center.
Celoten prispevek si lahko preberete v današnjem(četrtkovem) Primorskem dnevniku