Sreda, 20 november 2024
Iskanje

Odkrivanje zvoka morja

Reportaža iz Miramarskega morskega rezervata, kjer prirejajo izlete z barko na električni pogon, med katero lahko udeleženci prisluhnejo morju

15. jul. 2024 | 8:43
Dark Theme

Tudi ribe in druge morske organizme moti hrup, zvočno onesnaženje negativno vpliva na življenje pod morsko gladino, v nekaterih primerih je lahko za prebivalce morja celo smrtno nevarno. To je bilo sporočilo izleta z barko na električni pogon Flabellina po Miramarskem morskem rezervatu, med katerim smo s posebnim podvodnim mikrofonom poslušali zvoke morja, predvsem pa hrup, ki ga povzročajo motorna plovila.

Geofonija, biofonija in antropofonija. To so tri vrste zvoka, ki jih zaznamo pod morjem. Če sta za prvi dve odgovorni narava in njeni pojavi (dež, valovanje ipd.) oziroma prebivalci morja, pa je krivec za tretji tip zvoka človek.

»Zvok pod vodo potuje kar štirikrat hitreje,« je med plovbo pred Miramarskim gradom razložila vodička naravnega rezervata, medtem ko je razvijala kabel posebnega podvodnega mikrofona. Slednjega je spustila devet metrov pod gladino 18 metrov globokega morja. Napravo je povezala z diktafonom in zvočnikom, ki se je malo za tem oglasil in začel spuščati glasne zvoke. »To, kar slišite, je hrup valov,« je dejala vodička. Popoldne je bilo na jadrnici namreč gugajoče, lebič je dodobra razburkal morje.

Malo za tem je zvok valov preglasil rezek, a ritmičen hrup propelerja ladje Delfino verde. »Ribe zaradi hrupa ne morejo komunicirati, ne slišijo se. Če je motenje dolgotrajno, lahko zapustijo svoj teritorij, ki si ga nato prilasti druga riba,« nas je podučila vodička in opozorila, da so ribe še najbolj občutljive na nizke zvočne frekvence, take kot jih spuščajo tovorne ladje. Tak hrup namreč preglasi njihovo komunikacijo.

Delfine šum moti predvsem pri orientaciji, sesalci se namreč podobno kot netopirji orientirajo s pomočjo zvočnih signalov. V najhujših primerih lahko oglušijo, pri čemer nasedejo na kopno ali umrejo od lakote, ker ne morejo loviti rib.

Vodička je med plovbo postregla s celo serijo zanimivih podatkov: kot je povedala, je Tržaški zaliv poleg Splita z okolico med lokacijami na Jadranu, kjer je največ podvodnega zvočnega onesnaženja. Krivca za to gre iskati v tržaškem pristanišču, svoje pa naredijo tudi vibracije železnice. Podvodni hrup je skupaj z zelo visoko temperaturo morja (včeraj je agencija Osmer v tržaškem morju izmerila celo 29,7 stopinje Celzija) glavni krivec za vse skromnejše ribiške ulove in vse manj podvodnega življa.

Kako pa lahko zmanjšamo podvodni hrup? »Ko je to mogoče, ugasnite motor plovil, na jadrnicah pa dvignite jadra,«je priporočila vodička in ponudila alternativno rešitev, električni ladijski motor namreč. Ta ne onesnažuje okolja, pa še skoraj povsem tih je.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava