»Ženske so v preteklosti držale tri vogale hiše in občasno moškemu pomagale še pri četrtem.« Tako je pomen žensk in njihovih opravil opisala Vesna Guštin. Ob mednarodnem dnevu žensk so v Tržaškem knjižnem središču skupaj z založbo Mladika organizirali večer, na katerem so za iztočnico vzeli monografijo Marte Košuta Po sledeh kraške noše. A moderatorka večera, urednica pri založbi Nadia Roncelli, je izkoristila znanje, ki ga ima Košuta o tkaninah in kulturi oblačenja nasploh, ter ji postavljala vprašanja tudi na to temo. V drugem delu večera, ki ga je z ljudskimi pesmimi obogatila Ženska pevska skupina Stu ledi pod vodstvom Anastasie Purič, pa je Vesna Guštin pripovedovala o življenju in delu žensk nekoč.
»Evropa je poznala samo tri tkanine: lan, volno in konopljo,« je razložila Marta Košuta. Vsaka ženska je takrat morala obvladati celotno obdelavo obleke, saj so si jo od gojenja rastlin dalje izdelovale same. »Šlo je za pravo tekstilno dejavnost. Najprej so posadili lan. Ko so ga izruli, so pazili, da so ohranili njegova semena. Ta so uporabljali za laneno olje, ki so ga najprej rabili za hrano, nato pa za oljenke,« je še dejala Košuta. »Lan so morali dobro posušiti, ga potem spet namočiti, posušiti in nategniti. Ženske so nato predle niti. O tem, da je bila to običajna dejavnost vsake ženske, priča tudi nič koliko ljudskih pesmih, ki pojejo o preji,« je pojasnila izvedenka na področju oblačenja. Pozimi so zato šivale in predle ob ognju, saj je bilo ognjišče takrat kulturni center življenja.
Več v sobotnem Primorskem dnevniku.