Novinarske Skušnjave in sreča, brez katere ne gre

Pri opravljanju svojega poklica se novinar nenehno srečuje s skušnjavami: »Stalno si pred vprašanjem, če neko novico objaviti in s tem nekoga potunkati ali pač ne. Edini, ki se jih lahko neusmiljeno lotiš, so politiki,« je malo za šalo, malo zares slovenski novinar Tone Hočevar začel četrtkovo predstavitev svoje zadnje knjige Skušnjave v Tržaškem knjižnem središču, ki jo je priredil Slovenski klub. S Hočevarjem sta se pogovarjala novinarska kolega Saša Rudolf in Sandor Tence, prvi je do upokojitve delal na slovenskem omrežju Rai, drugi pa na Primorskem dnevniku. »Kaj pa sreča?« je Rudolf vprašal gosta večera. »Brez nje ne gre,« je odvrnil Hočevar.

Preizkusil se je v vseh medijih – od časopisa do televizije mimo agencije – in kot dopisnik tako rekoč obkrožil svet. Več kot pet je preživel v Mehiki, zatem štiri leta na Kubi, v Rimu pa kar šestnajst. In še Nikaragva, Bolivija, Peru, Gvatemala v času državnih udarov, Romunija v času odstavitve diktatorja Ceaucescuja, Berlin ob padcu Berlinskega zidu, Vatikan v trenutku, ko je umrl papež Wojtyla ... Svoje vznemirljive novinarske izkušnje je Hočevar zbral v omenjeni knjigi, ki je, tako kot je bilo tudi četrtkovo srečanje, začinjena z zanimivimi, kdaj pa kdaj tudi hudomušnimi anekdotami, kakršna je npr. tista o modro-vijolični trenirki, v kateri je v času osamosvajanja Slovenije vodil Tv-Dnevnik. »Enostavno ni bilo časa za preoblačenje, pred kamero sem šel kar v trenirki, misleč, da se bom kasneje lahko preoblekel. Nazadnje je oddaja v živo trajala več ur in v trenirki sem ostal kar do konca,« je smeje povedal in dodal, da športne obleke trenutno ne najde, če jo bo, pa jo namerava podariti Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.