Novi oligarhi v odnosu z nesložno Evropsko unijo

Kam se danes obrača Evropa, ki kot nekakšna pepelka med svetovnimi velesilami brani lastno demokracijo? Obdobja politične stabilnosti je kot kaže po ponovnem nastopu Donalda Trumpa na čelu ZDA ter desničarskih izzivanjih, ki jih ta z Elonom Muskom širi v svet, konec.

Priložnost za razmislek o spremembah v Evropi je ponudila tržaška Demokratska stranka (DS), ki je v soboto v dvorani Xenia priredila srečanje, na katerem so prisotne nagovorili poslanec DS Gianni Cuperlo, profesor evropskega prava na tržaški univerzi Fabio Spitaleri in deželna sekretarka stranke Caterina Conti. Povezovala je vodja tržaške DS Maria Luisa Paglia, ki je v svojem uvodu spomnila, da je Trst na občutljivem geografskem območju, na prehodu med zahodom in vzhodom, kjer so bile spremembe v globalni politiki vedno občutene.

»Mednarodna politika nam kaže sence novega sveta, nikakor ne svetlih plati,« je dejala Conti. »Evrope, kakršno smo poznali v preteklih 30 letih, ni več. Trump želi s svojimi pajdaši ekonomsko uničiti evro in razdeliti Evropsko unijo. Pred sabo imamo nasilno desnico, tudi v Furlaniji - Julijski krajini, Evropa pa ni sposobna kljubovati mednarodni politiki velikanov, kot so ZDA in Kitajska, ki še naprej rastejo,« je uokvirila. Majava EU Ursule von der Leyen po mnenju Contijeve ni pripravljena se soočati s temi velesilami. V ljudi pa je v desetletjih vlila občutek pripadnosti evropski skupnosti s programi, kot je na primer Erasmus, s skupno valuto in s fizično odpravo državnih meja. »Delajmo na tem, da bo nova Evropa drugačna od tiste, ki jo danes poznamo,« je zaključila.

Sredi gospodarske vojne

Da se je Evropa v globalnem merilu znašla v še nepoznanih okoliščinah, meni Fabio Spitaleri: »Po 30 letih stabilnosti in prostega trga, zlasti energije, smo sredi gospodarske vojne, v kateri imajo ZDA Evropo za parazita.« Oblikuje se pojem nekoliko drugačne demokracije, ki ima na čelu vladarja, je dodal, tako na Madžarskem kot v ZDA, ki so nekoč predstavljale najboljši primer demokratične svobode. V evropskih državah se širi prepričanje, da je potrebno okrepiti vojaške sile, čeprav še vedno velja, da so te potrebne le za obrambo, zaščito, ter za mirovne misije.

»Prvič po letu 1941 je Evropa sama pred svojo usodo,« je nastopil Cuperlo, »brez Washingtona nima več referenta za varnost in se je znašla v gospodarskem sporu s Trumpom, ki zahteva Panamo in želi zasesti Grenlandijo.« Medtem se po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom nadaljuje vojna v Ukrajini, je dodal Cuperlo, »ki je terjala že več kot 600 tisoč življenj. Kako smo prišli do tega? Na čelu ZDA imamo oligarha, Evropa pa ni složna.«

Politično neenotnost pripisuje poslanec hladni vojni, edini, ki se ni končala z mirovnim sporazumom. V kriznem stanju je opaziti negativen odnos, ki ga ima vzhodni svet do evropske demokracije, ker se je večkrat pokazala za dvoumno. Medtem pa raste nova desnica, ki trdi, da demokracija in svoboda ne morata sobivati, je ugotavljal Cuperlo.