Nov začetek je vedno mogoč

Letošnje pogovore s številnimi odličnjaki zaključujemo z nekoliko različno življenjsko zgodbo, ki namiguje, da ni nikoli prepozno in da je vedno vredno zasledovati srečen konec. Martin Bachi, ki je z najvišjo oceno maturiral na smeri Mehanika in mehatronika Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, je deset let starejši od ostalih sogovornikov.

Do najvišje ocene na maturi se je dokopal pri 28 letih. Najprej se je namreč vpisal na nekdanji geometrski oddelek (danes Gradnje, okolje in prostor) Tehniškega zavoda Žige Zoisa, se nato na isti šoli prepisal na drugo smer, vendar se nobena ni izkazala za pravo odločitev zanj, je pojasnil. Po daljšem razmišljanju se je zato odločil, da bo predčasno zapustil šolske klopi in si utrl pot v delovni svet. V Sežani se je zaposlil kot monter stavbnega pohištva, vendar je postopoma začel obžalovati, da se ni dokopal do diplome.

Z zamikom nekaj let je bolje razumel, kaj mu je pravzaprav všeč in na katerem področju je bolj nadarjen. Tistim, ki bi se znašli v podobnem položaju, zato lahko zdaj pove, da je vedno vredno spet poprijeti za šolske knjige in zaključiti študij, da je skratka nov začetek vedno mogoč, je opisal.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.