Nelojalna prisotnost slovenskih podjetij?

Ena sama Evropa, različni davčni sistemi. Obdavčitvene razlike v Evropski uniji lahko zlasti v obmejnih mestih, kakršna sta Trst in Gorica, ustvarjajo trenja in nesoglasja. Najrazličnejša podjetja težijo proti tržiščem, kjer je davčni pritisk nižji. Nižji davčni pritisk pa obenem sovpada z bolj ugodnimi cenami, ki seveda mamijo številne stranke. Vse to v obdobju splošne gospodarske krize ni mačji kašelj.

Deželni svetnik Claudio Giacomelli in poslanec Walter Rizzetto (Fratelli d'Italia) sta opozorila na - po njunem mnenju - »skrb vzbujajočo prisotnost« slovenskih gradbenih podjetij v Italiji. Prisotnost slovenskih podjetij v Italiji oziroma italijanskih podjetij v Sloveniji lahko sicer opazimo tudi v drugih sektorjih. Gre vsekakor za kompleksen problem, pri katerem je treba upoštevati številne vidike.

Po mnenju predstavnikov FDI nelojalna čezmejna konkurenca v gradbenem sektorju vsakodnevno ogroža številna majhna in srednje majhna podjetja, ki ne uspejo botrovati skrajno nizkim cenam sosedov, zlasti tistih iz vzhodne Evrope. Slednje pa so možne tudi zaradi zelo poceni delovne sile. Giacomelli in Rizzetto sta pojasnila, da v Trstu in Gorici slovenska gradbena podjetja izvajajo dela za italijanske stranke. V veliki večini pa naj bi šlo za zasebnike, ki pa naj bi nato koristila davčno olajšavo v Italiji.

»Sledimo tudi slovenskim podjetjem, ki delajo v Italiji. Res je sicer, da imajo nižje režijske stroške, vendar to nima bistvenega vpliva. Podjetje, ki pride v Italijo se mora namreč stoodstotno prilagoditi italijanski zakonodaji. Svojim zaposlenim mora dajati isto plačo, kot bi jo imel italijanski profil delavca. Slovenskih gradbenih podjetij, ki tu poslujejo za daljše obdobje in se tu tudi prijavijo, se poleg tega lahko šteje na prstih ene roke,« je za Primorski dnevnik razložil direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Podobno nam je potrdil tudi direktor podjetja Servis Ivan Perčič

Nasprotno pa so hud problem italijanski podjetniki in obrtniki, ki zaprejo podjetje v Trstu in nato formalno preselijo svoj sedež v Slovenijo. Davke plačujejo slovenski državi, vendar še naprej delujejo v Italiji (t.i. esterovestizione).

Več v današnjem Primorskem dnevniku.