Natalie Danev je sklenila šolsko pot na smeri UFM na tržaškem zavodu Žige Zoisa, jeseni jo čaka Univerza v Trstu
Natalie Danev smo za tradicionalni pogovor z zlatimi maturanti ujeli - z veliko sreče - med zasluženim poletnim potovanjem, v premirju pred odraslostjo.
Junija je dekle s Ferlugov z najvišjo oceno sklenila šolsko pot na smeri Uprava, finance in marketing (UFM) na Državnem tehniškem zavodu Žige Zoisa. Smer je izbrala zaradi družinskega podjetja. »Menila sem, da mi bo snov lahko koristila v prihodnosti.« O maturitetnem izpitu je dejala, da je bil »lepa izkušnja, polna pozitivnih in negativnih občutkov«. Obdobje pred maturo sta zaznamovali trema in strah, še najslabše je bilo pred ustnim izpitom, je dejala. »Po ustnem izpitu pa sem si ob prihodu domov lahko končno oddahnila.« Za dober rezultat in spodbujanje v boju s povsem človeško predizpitno tremo je hvaležna družini, predvsem pa mami. »Vedno je verjela v moje sposobnosti in me spodbujala,» je dejala Natalie.
Med pisno nalogo slovenščine se je odločila za spis o umetni inteligenci. »Letošnje teme so bile zelo zanimive,» je pokomentirala in dejala, da je bila zato odločitev za eno ali drugo težka. »Naposled sem se odločila za umetno inteligenco, ker je zelo aktualna in ker smo jo obravnavali med poukom,» je še dejala. Najbolj pa so ji bile všeč iztočnice za pisno nalogo iz italijanščine. Natalie se je odločila za temo o delu. »Ta je bila po mojem mnenju najbolj zanimiva in vredna razmisleka.«
Na ustnem izpitu ji jo je, kot rečeno, zagodla trema, kar je občutila predvsem na začetku, ko je morala iskati vzporednice med sliko in predmeti. »Po nekaj minutah pa sem se umirila, se spomnila na povezave, ki sem jih navedla na simulaciji ustnega izpita, in začela. Razen začetka je izpit potekal brez večjih težav,» je dejala. Očitno so se profesorji strinjali in jo ocenili s stotico.
Kaj pa jo čaka sedaj? Julij je izkoristila za oddih in potovanja, do konca poletja pa namerava delati. O srednjeročnih načrtih ima še nekaj dvomov, zaenkrat pa se je odločila za študij zgodovine na Univerzi v Trstu, s katerim namerava začeti jeseni.
Zavod Žige Zoisa bo pogrešala, je še dejala, predvsem sošolce. Spomnila pa se je tudi profesorjev, s katerimi je nastal zelo dober odnos.