Za izjemen strokovni prispevek pri številnih dejavnostih društva in za nenadomestljivo vlogo, ki jo ima pri zbiranju gradiva in ohranjanju spomina na primorski antifašizem, je Društvo TIGR Primorske danes podelilo zlato priznanje Narodni in študijski knjižnici v Trstu in zlasti njenemu Odseku za zgodovino in etnografijo. Nagrado sta iz rok predsednika Gorazda Humarja prejela predsednica upravnega odbora Mariza Skerk in zgodovinar Štefan Čok, v utemeljitvi nagrade pa je bila ob teh dveh izpostavljena tudi dragocena vloge strokovne sodelavke Gabriele Caharija.
S podelitvijo najvišjih priznanj se je danes popoldne v Lipici zaključila prireditev ob 30. obletnici ustanovitve društva, ki je nastalo 4. junija 1994 v Postojni »iz globoko občutene potrebe, da se ponese upor Borbe in Tigra med nove generacije«, da se zbira gradivo o primorskih protifašistih in s pomočjo stroke analizira takratno dogajanje, kot je spomnil predsednik Humar.
Zastavljeno nalogo so izpeljali: v treh desetletjih so izdali okrog 50 knjig in zbornikov o tigrovski zgodovini, z glasilom Primorski rodoljub dokumentirajo delovanje društva. Postavili so nič koliko obeležij v spomin na dogodke in osebnosti, ki so delovale v tigrovskem duhu – največjega na Cerju –, lani pa so razstavo o Tigru ponesli v evropski parlament.
Humar je izpostavil kohezivno vlogo društva, ki ima 10 območnih enot (eno v Trstu) in veliko članov tudi med Slovenci v Italiji. Številni prisotni so mu namenili aplavz, ko je dejal, da društvo ni in tudi ne bo privesek nobene stranke, temveč si bo še dalje prizadevalo za ohranjanje spomina in za protifašistično Evropo.
Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.