Ponedeljek, 23 december 2024
Iskanje

»Naj Trst postane mesto sprave«

Nadškof Giampaolo Crepaldi daroval svojo zadnjo sveto mašo za novinarje ob zavetniku sv. Frančišku Saleškemu

Trst |
27. jan. 2023 | 9:18
Dark Theme

»Naj Trst postane mesto sprave in ne le spomina.« S tem voščilom ob dnevu spomina se nadškof Giampaolo Crepaldi poslavlja od tržaških novinarjev. Na včerajšnjem sprejemu, po maši, ki jo je daroval ob zavetniku novinarjev Sv. Frančišku Saleškemu, je s kratkim obračunom ocenil svojo tržaško izkušnjo kot zelo pestro, včasih zapleteno, nedvomno pa polno milosti.

Crepaldi je tržaško škofijo prevzel leta 2008 po Eugeniu Ravignaniju. V 14 letih se je mesto zelo spremenilo: »Ko sem prišel, je v Starem pristanišču vse mirovalo in iz železarne se je še dvigal črn dim. Kljub pandemiji je mesto po svoje zraslo. Ahilova peta ostaja upad prebivalstva.« Mladi, po mnenju nadškofa, prepogosto zapuščajo mesto v zalivu. Brez človeškega kapitala ni prihodnosti, pravi. Prav tako kritičen je nad širjenjem kriminala, predvsem razpečevanja prepovedanih drog, »o katerih se je na Tržaškem v preteklosti redkokdaj govorilo. Zdaj pa kaže, da je naše mesto prevzelo pomembno vlogo na tem nezakonitem področju, podobno kot večja italijanska mesta.«

Pomanjkanje slovenskih duhovnikov

»Nekoč je bilo veliko lažje. Poklical si v Slovenijo, s katero je bilo sodelovanje vedno zelo dobro, in poslali so ti slovenskega duhovnika. Danes pa je na Slovenskem pomanjkanje mladih vernikov, ki v sebi čuti željo po duhovniškem poklicu, dan za dnem jih je vedno manj.« Crepaldi je priznal, da je pomanjkanje slovenskih duhovnikov na Tržaškem prava boleča točka njegovega službovanja. Kljub težavam si je prizadeval, da bi skupnosti ugodil po drugi poti: »Nekatere slovenske župnije so polne vernikov, v nekaterih pa štejemo na prstih ljudi, ki obiščejo slovensko mašo. V kakem drugem okolju bi že zdavnaj združili manj številne župnije z večjimi. A tu ne gre samo za verski obred. Marsikje, na Krasu in v mestu, so slovenske verske skupnosti tesno povezane z narodno in kulturno identiteto. Zato sem se združevanju vedno izognil, iskal pa začasno rešitev tako, da sem povabil italijanske duhovnike k učenju slovenskega jezika in kulture ter k približevanju slovenski verski skupnosti.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava