Domačina iz Nabrežine Loris Burger in Giovanni Conti sta se poleti leta 1971 potepala na Šestrenskem vrhu v bližini razgledišča Tiziana Weiss. V jami na skalnatem območju sta naletela na tri kovinske zaboje z orožjem in razstrelivom. Dečka sta o odkritju obvestila karabinjerje, ki so šele februarja naslednjega leta obvestili javnost o najdbi. Pozneje se je izvedelo, da je šlo za skladišče tajne organizacije Gladio, ki se je v Italiji z nezakonitimi sredstvi zoperstavljala t. i. komunistični nevarnosti.
Skladišče z oznako Nasco 203 ni bilo navadno skladišče Gladia, temveč eno največjih v državi in za organizacijo tudi zaradi bližine meje z Jugoslavijo velikega strateškega pomena. Vrhovi karabinjerjev in tajnih služb so zadevo dolgo časa prikrivali, zamolčali so zlasti dejstvo, da so bili nekateri zaboji pred odkritjem poškodovani oziroma odprti in da je nekdo iz njih izmaknil pripomočke za pripravo bombnih atentatov.
Preiskovalni sodniki so sumili, da so se skladišča posluževali črni teroristi in da iz Nabrežine prihaja tudi bomba, ki je maja leta 1972 pri Petovljah na Goriškem ubila tri karabinjerje.
Felice Casson, ki se je kot sodnik veliko ukvarjal z Gladiom, v svoji novi knjigi Il segreto di stato (Državna tajnost), namenja posebno poglavje nabrežinskemu orožju. Na njegov ukaz so v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja preiskali karabinjersko postajo v Nabrežini ter v železni blagajni odkrili in zaplenili vrsto strogo zaupnih dokumentov s siglo SS (italijanska oznaka segretissimi).
Vodja postaje je hotel preprečiti vpogled v dokumente, češ da so zaščiteni z državno tajnostjo. Casson se ni dal in je karabinjerskemu podčastniku skušal dopovedati, da državne tajnosti ni mogoče uveljaviti v preiskavah o pokolih, kot je bili tisti v Petovljah. Zaplet je rešil poveljnik deželnih karabinjerjev, ki je ukazal podrejenemu, da vse dokumente hranjene v Nabrežini izroči sodniku, čigar knjiga je na prodaj z dnevnikoma Corriere della Sera in Gazzetta dello Sport.