Na Krasu manj divjih prašičev kot prejšnja leta

Zaradi njih se številnim kmetom in lastnikom zemljišč že dolgo ježijo lasje. Divji prašiči so za številne prava nočna mora: hrano iščejo tudi zunaj gozda, rijejo po poljih, neposredna bližina hiš jih ne straši, zelo pogumno ali predrzno si pogosto privoščijo sprehod tudi na naseljenih območjih. Že večkrat smo se tudi na straneh Primorskega dnevnika razpisali, kako povzročajo prometne nesreče, škodo v kmetijstvu, na pašnikih, vinogradih, vrtovih ter parkih. Slika je v zadnjem letu na tržaškem in goriškem Krasu kljub vsemu morda le nekoliko bolj spodbudna, saj so zabeležili upad nadležnih ščetinarjev.

Tako vsaj izhaja iz podatkov, ki jih je Primorskemu dnevniku posredoval naravoslovec in predsednik kraškega lovskega okrožja Saimon Ferfolja. V lovski sezoni na divje prašiče, ki se je v Furlaniji-Julijski krajini začela aprila lani in se bo sklenila 15. januarja letos, naj bi odstrelili med 400 oziroma 500 živali, kar pomeni približno 400 manj kot leto prej. V sezoni 2022-23 je odstrel obsegal 840, v obdobju 2021-22 pa kar 1300 divjih prašičev, kar je bil sicer kraški rekord, je opisal strokovnjak.

No, preden bi se kdo morebitno veselil, naj zapišemo, da ne gre za konec prašičje more. Ferfolja je namreč pojasnil, da gre za povsem naravno nihanje. Zadnji rekordni porast je treba denimo pripisati tudi dobri letini želoda in gozdnih sadežev, ki divjim prašičem še posebno teknejo. Nekatera leta navržejo več mladičev, druga manj, je pristavil sogovornik. V letu 2024 bi torej lahko spet doživeli nov porast števila divjih prašičev in z njimi tudi škode, ki jo povzročajo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.