Mlade obdržati tudi s stanovanjsko politiko

Osrednja dogodka ob praznovanju stoletnice delovanja tržaške zbornice geometrov sta bila v četrtek v Skladišču 26 predstavitev knjige na to temo ter okrogla miza z naslovom Trst 2050: izzivi in priložnosti za mesto prihodnosti. Kot je uvodoma povedal predsednik tržaških geometrov Alessandro Gerdina, so navdih za naslov črpali v renesansi, ki jo zadnje čase doživlja Trst. Zanj je za optimalni razvoj mesta treba spodbujati razvoj ključnih sektorjev v smeri trajnostnega razvoja in pametnega upravljanja mest.

Na to temo so govorili rektor Di Lenarda, pristojni za urbanizem v mestni vladi Michele Babuder, predsednica zbornice tržaških arhitektov Graziella Bloccari, deželni predsednik italijanske zveze nepremičninskih agentov FIAIP Stefano Nursi in odgovorni v družbi Smart Land Federico Della Puppa. Okroglo mizo je povezovala novinarka Eva Ciuk, ki je izpostavila projekte urbane regeneracije, na katerih dela Občina Trst, in pomen trajnostne mobilnosti.

Kako bo mestom uspelo uveljaviti svojo vlogo in slediti viziji trajnostnega razvoja ter razvoja pametnih mest in uspešno razvijati svojo konkurenčnost, je poskusil odgovoriti odbornik Babuder, ki je poudaril, da urbana regeneracija ne pomeni le polepševanja mest, ampak tudi to, da se jih naredi prijaznejše vsem uporabnikom. Ker uprava mest za sprejemanje pametnih odločitev potrebuje kakovostne podatke, se je Občina Trst pred časom obrnila na podjetje Smart Land. Njen predstavnik Della Puppa je povedal, da je Trst v zadnjih dvajsetih letih izgubil 9000 domačih prebivalcev, a je pridobil nove, kar pomeni, da je mesto za določene skupine privlačno. Po zaslugi študentske populacije (17.000, od teh je 5000 Tržačanov) bi mesto lahko označili kot mlado, je dejal Della Puppa, ki meni, da bi te študente morali obdržati v mestu in delati na tem, da jih po končani fakulteti ne izgubimo, saj so oni naša prihodnost. To bi lahko dosegli zgolj z inkluzivno stanovanjsko politiko, ki bi jo izvajali tudi v Starem pristanišču.

Stefano Nursi je izpostavil, da je v Furlaniji - Julijski krajini kar 180.000 praznih stanovanj, zato vse težave le ne tičijo v preobilju turističnih nastanitev, arhitektka Graziella Bloccari pa je poudarila, da bi se prenove Starega pristanišča morali lotiti z jasno vizijo o tem, s čim in s kom bodo napolnili skladišča. Parki in zelenice so dobrodošli, a je treba tudi že vedeti, kdo bo njihov uporabnik.