Političarki, ki sta najbolj zaslužni, da se v zadnjih letih tudi v Rimu govori o tržaškem prostocarinskem režimu, sta poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc (obe iz vrst Demokratske stranke). Ob različnih priložnostih sta na različne načine opozorili, da je Trst edino pristaniško mesto v EU-ju, ki ima ta pravni instrument na področju prostocarinskih con in da bi ga bilo treba izkoristiti prav pri vzpostavitvi predelovalnih oz. industrijskih dejavnosti.
Gentiloni zavrnil prošnjo
Pred leti je Rojčeva skupaj s strankarskim kolegom Tommasom Nannicinijem dala pobudo za sestanke senatnega odbora za evropska vprašanja. Na evropskega komisarja za ekonomijo Paola Gentilonija sta celo naslovila pismo, v katerem sta ga pozvala, naj sproži postopek o izvajanju posebnega režima v tržaškem pristanišču. Takrat jima je Gentiloni odgovoril, da mora o teh temah odločati italijanska vlada. Gentiloni je v pismu zapisal, da za naslavljanje tovrstnih prošenj na evropsko institucijo ni pristojen senat, ampak vlada. Senatorka Tatjana Rojc Gentilonijevega pisma ni brala kot opomin senatu, ampak kot povabilo, naj o tem še enkrat dobro presodijo in premislijo.
In kaj so storili v vsem tem času? Senatorka Tatjana Rojc nam je po telefonu dejala, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. To temo so pripeljali v središče pozornosti, zdaj pa upajo, da bo vlada dejansko ukrepala. »Ladijski velikan MSC zahteva to, do česar Trst ima pravico. V celotni zadevi ni nič novega, vse to mi ponavljamo že leta. Če bo vlada pametna in če ji je Trst zares pri srcu, kot rada pravi, potem bo od EU zahtevala uveljavitev posebnega statusa za tržaško pristanišče,« je dejala Rojčeva, ki je prepričana, da je treba pravice, ki jih Trstu zagotavljajo zgodovina in mednarodne pogodbe, spoštovati.