Letos novembra mineva 40 let, odkar je Ribiško naselje v devinsko-nabrežinski občini stopilo na paleontološki zemljevid. Takrat sta namreč dva tržaška zanesenjaka s področja mineralogije in geologije naključno odkrila najdišče fosilov, njuna izkopavanja pa so privedla do odkritja ostankov dinozavrov, za katere do tedaj nihče ni slutil, da bi pred milijoni let sploh lahko živeli na Krasu. Ob 40-letnici odkritja najpomembnejšega italijanskega najdišča fosilov dinozavrov je Občina Trst v sodelovanju z Naravoslovnim muzejem v petek in soboto, 8. in 9. novembra, v muzeju pripravila vodene oglede, predavanja, delavnice za otroke, za to priložnost pa bodo izjemoma za javnost odprli tudi najdišče v Ribiškem naselju, ki je sicer za javnost zaprto že več let.
Podrobnosti pestrega programa so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji v Mestnem muzeju orientalske umetnosti. Pristojni za kulturo v mestni vladi Giorgio Rossi je v družbi kustosinje paleontološkega oddelka Naravoslovnega muzeja Deborah Arbulle, župana devinsko-nabrežinske občine Igorja Gabrovca in predstavnika Zavoda za varstvo arheološke dediščine Roberta Michelija dejal, da je vesel, da so se prvič po 40 letih zbrali vsi glavni akterji te paleontološke zgodbe. Med publiko je bil namreč tudi eden od mož, ki so odkrili najdišče, pa tudi lastnik 32 hektarjev velike parcele, na kateri so nekoč lomastili dinozavri.
»Naša dinozavra Antonio in Bruno veljata za odlično ohranjena primerka in prav zaradi tega najdišče v Ribiškem naselju še naprej upravičuje svoj sloves,« je rekel Rossi in pristavil, da je ponosen, da lahko fosile hranijo v Naravoslovnem muzeju. Nadeja se tudi, da bosta Antonio in Bruno po selitvi v novi Pomorski muzej, ki ga urejajo v Skladišču 26 v Starem pristanišču, postala še večja atrakcija.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.