S slovesnostjo in ognjemeti ob rušenju zadnjih industrijskih poslopij nekdanje železarne bodo danes proslavili konec zgodbe, dolge skoraj 125 let, pomembnega dela zgodovine tržaške industrije. Družba ICOP, ki bo na kraju dogradila logistično platformo, želi dve leti po podpisu programskega načrta stopiti v novo dobo in se posloviti starega, za nekoga uspešnega, za druge pa temnega in predvsem škodljivega obdobja.
Škedenjska železarna je od leta 1896 do leta 2020 namreč močno zaznamovala tržaški gospodarski, politični in socialni vsakdan. Še danes ga sicer zaznamuje, ne le zaradi spominov na leta, ko se je iz visokih kaminov dvigal dim, iz orjaškega gorilnika, ki je bil viden iz hitre ceste pa visok ogenj. Iz škedenjskih stanovanj je danes pogled na morje veliko bolj prost kot pred dvema letoma. Spomin delavcev, ki so življenje v železarni doživljali neposredno, pa je poln lepših, slabših in včasih zelo težkih trenutkov.
Pogovorili smo se z Robertom Decarlijem, ki je več kot trideset let delal najprej v livarni, nazadnje pa v jeklarni, in z Gorazdom Miličem, ki je bil vodja proizvodnje v koksarni od leta 2019 do konca obratovanja.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku. Posebej objavljamo tudi kronologijo delovanja železarne.