Ko se žaljivka »s'ciavo« uporablja brez razlage

Da je tržaški bife Pepi v Trstu priljubljen tako med domačini kot turisti, ni nobena novost. O njegovih mesnih dobrotah se je v preteklih dneh razpisal tudi mesečnik Gambero rosso oziroma njegov spletni portal gamberorosso.it. V sicer zanimivem članku, ki bralcem delno postreže tudi z zgodbo nekdanjih lastnikov bifeja, je avtorici Antonelli Dilorenzo spodrsnilo, kot je uredništvo kulinarične revije in tudi Primorskega dnevnika opozoril bralec Devan Radovič.

Med opisom kraja, kjer še danes ponujajo »najboljše kuhano meso v Italiji«, je namreč avtorica zapisala, da je minilo skoraj 130 let od tistega leta 1897, »ko je Pepi Klajnsic, ki so mu pravili Pepi s’ciavo (Slovenec)« odprl bife nedaleč od Borznega trga. »Razumem, da zgodovina in jezikovni kontekst morda nista vsakomur takoj jasna,« je zapisal Radovič, »vendar se mi zdi uporaba izraza "s’ciavo", nanašajoč se na slovensko skupnost, brez kontekstualizacije problematična. "S’ciavo", ki dobesedno pomeni "suženj", ima dolgo tradicijo negativnih konotacij na račun slovenske manjšine v Trstu in je beseda, ki ima zelo slabšalen prizvok.«