Ko je v tržaškem pokrajinskem svetu domovala slovenščina

Slovenščina v tržaškem občinskem svetu je tudi po nedavnih polemikah ostala v kategoriji političnih sanj, saj očitno ni dovolj politične volje, da bi izvoljenim predstavnikom omogočili njeno uporabo. V srcu Trsta pa je že domovala politična skupščina, ki je predvidevala dvojezično poslovanje. V debato o rabi slovenščine v političnih gremijih se je tako vključil Maurizio Vidali, zadnji predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, torej med letoma 2011 in 2016. Tu so med letoma 2012 in 2015 s pomočjo tolmačev nemoteno uporabljali slovenščino, dokler jim je finančno stanje to omogočalo. »Logično, da desnica ni bila navdušena, ampak so morali tudi oni spoštovati pravilnik,« je dejal Vidali.

Poslovanje v slovenščini je omogočil statut pokrajine, ki je stopil v veljavo leta 2010, po dolgem in napornem glasovanju, kot se spominja takratni predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc. V času novega statuta so na pročelje palače Galatti, kjer je domovala pokrajina (za Narodnim domom), namestili novo tablo z napisom Provincia di Trieste - Pokrajina Trst, ob ostrem nasprotovanju opozicije.

Slovenščina pa je bila tudi prej tema in kamen spotike. Pangerc je že med umestitveno sejo leta 2006 kot predsednik nagovoril kolege v slovenščini, ob kričanju in nejevolji desničarskega krila pokrajinskega sveta. Posebej se spominja zdajšnje odbornice za delo in izobraževanje v deželni vladi Furlanije - Julijske krajine Alessie Rosolen, ki se je »zaganjala, češ da ni dovoljeno, jaz pa sem mirno šel naprej,« se spominja Pangerc.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.