Kako je bolje zaščititi prosekar?

V prizadevanjih za priznanje prosekarja oziroma njegovo geografsko zaščito je prišlo do premika. Možna rešitev sicer po besedah krajevnih vinogradnikov ne predstavlja idealnega razpleta za zaščito te bele sorte, ki jo pridelujejo na tržaškem Krasu, obenem kraške vinarje razdvaja. Kaže pa, da je trenutno tudi edina.

Nova protagonistka na prizorišču dolgoletne zgodbe je možnost ustanovitve tako imenovanih dodatnih geografskih enot (Unità geografiche aggiuntive - UGA), znotraj katerih bi lahko prosekar proizvajali pod okriljem konzorcija Prosecco DOC (oziroma zaščitene označbe porekla - ZOP), a s širšo pravno avtonomijo. »Ta nikakor ne bi bila primerljiva avtonomiji, ki bi jo imeli, če bi nam konzorcij Prosecco DOC omogočil delovanje znotraj vinogradniškega podokoliša,«je pojasnil predsednik društva Prosekar Andrej Bole. »Za vključitev v podokoliš smo seveda konzorcij tudi vprašali, težava pa je v tem, da po pravilih morajo biti proizvajalci nekega podokoliša že predhodno vključeni v konzorcij pridelovalcev z oznako DOC.«

Bole ocenjuje, da mimo golega nasprotovanja vključitvi v enoto UGA, alternativ ni, »saj bi morali drugače začeti znova s pogajanji s konzorcijem Prosecco DOC«.

Drugačnega mnenja je predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerlj, ki bi steklenice kraškega prosekarja raje ne prepustil konzorciju, ki si je od kraških proizvajalcev že »izposodil« ime avtohtone bele sorte. »Če dovolimo, da se prosekar proizvaja znotraj konzorcija Prosecco DOC, poti nazaj ne bo. Proizvajalec prosekarja ne bo več kraški vinogradnik; ta ne bo več proizvajal kraškega vina, temveč Prosecco DOC,« je dejal Skerlj.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.